Janša: Slovenske volje ni bilo mogoče zlomiti

Javne tribune ob  20. obletnici zavarovanja slovenske suverenosti ob Pekrskih dogodkih se je udeležil predsednik SDS Janez Janša. Poudaril je, da Pekre niso bile le dogodek, ampak upor, kjer so civilna iniciativa, vojska in policija neposredno tvegali svoja življenja in prispevali k enotnosti in slovenski osamosvojitvi. Z besedami »slovenske volje ni bilo mogoče zlomiti,« je včeraj v Šentilju predsednik SDS Janez Janša opisal držo prebivalcev Maribora in okolice pred dvajsetimi leti. Ob kratkem povzetku, kaj se je dogajalo okoli učnega tabora v Pekrah in širše ob demonstracijah pred vojašnicami v Mariboru, je poudaril, da se v osamosvojitveni vojni nikoli ni improviziralo, kot je bilo v zadnjih dvajsetih letih večkrat očitano, ampak so bili vsi ukrepi premišljeni in so na koncu izenačili pogajalska izhodišča Slovenije in okupatorske JLA. Eden takšnih ukrepov, ki ga je omenil kot pomembnejšega, je bila odločitev, da se jugoslovanski armadi odklopi infrastruktura. »Ko se je to zgodilo, je JLA spoznala, da smo v Sloveniji doma mi, da na njih gledamo kot na okupatorsko silo. Na naši stani pa je bila tudi volja, ki je ni bilo mogoče zlomiti. Volja, ki se je pokazala tudi na množičnih demonstracijah v Mariboru,« je bil odločen Janša. V svojem govoru se je dotaknil tudi političnih posledic: »Takrat je šlo zares. Začelo se je politično tehtanje, na vlado pa se je začel vršiti pritisk po razpustitvi obeh učnih centrov za usposabljanje slovenskih nabornikov. Enotnost, ki smo jo izkazali na plebiscitu, bi lahko tik pred zdajci razpadla. Če ne bi vztrajala civilna iniciativa, vojska in policija, torej tisti, ki so bili najbolj izpostavljeni in so hkrati tudi največ tvegali, bi slovenska osamosvojitev lahko propadla. Zato Pekre niso bile le dogodek, to je bil upor, ljudje so neposredno tvegali svoja življenja. Nihče ni pobegnil, nihče ni ubral pragmatične poti. In to je bila najbolj prelomna točka od plebiscita do lastne države,« je ob bučnem aplavzu udeležencev javne tribune zaključil Janša.
 
Na javni tribuni sta spregovorila tudi mag. Marjan Fekonja, ki se je dotaknil podrobnosti pekrskih dogodkov in jih opisal s svoje perspektive, Pekre pa označil kot velik moralni in materialni projekt. Franc Breznik, eden od šestdesetih vojakov, ki so prvi služili vojaški rok v učnem centru v Pekrah, se je strinjal s Fekonjo in poudaril, da slovenske osamosvojitvene vojne in pekrskih dogodkov ni mogoče enačiti oziroma primerjati z Osvobodilno fronto. Ker v vojni za Slovenijo ni bilo delitve na leve in desne, ker se teritorialna obramba nikoli ni maščevala tistim, ki so nasprotovali osamosvojitvi. Zaključil je z besedami Jožeta Pučnika, ki jih je slednji izrekel po objavi plebiscitarnih rezultatov: »Jugoslavije ni več, sedaj gre za Slovenijo.«
 
Po zaključeni razpravi se je ustanovila deveta Sekcija za vrednote slovenske osamosvojitve, o kateri je nekaj besed povedal tudi nekdanji notranji minister Igor Bavčar. Udeleženci so soglasno potrdili upravni odbor novoustanovljene sekcije, mag. Fekonja pa je zaključil srečanje z nekaj besedami, namenjenimi pomenu Združenja. Za Slovenijo gre.