Janša: Slovenija vztraja na načelu pravičnosti

Blejski dogovor ne določa arbitra v obmejnem sporu, temveč vzpostavlja pogoje za delovanje mešanih komisij. Slovenija vztraja na načelu pravičnosti. Predsednik SDS Janez Janša je v današnji izjavi za medije po seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) dejal, da v pristopni dokumentaciji, ki jo je Hrvaška predložila za članstvo v Natu, ni nič spornega, zaradi česar Slovenija ne bi ratificirala protokola za vstop Hrvaške v zvezo Nato. Kot član OZP pa je podprl zahtevo, da imajo poslanci pred odločanjem o tem vprašanju možnost vpogleda v pristopno dokumentacijo Hrvaške in se o tem prepričajo tudi sami. Janša je o vprašanju reševanja obmejnega spora med Slovenijo in Hrvaško poudaril, da Slovenija pri reševanju vprašanja s sosednjo državo ne bo odstopila od zahteve po obravnavi v skladu z načelom pravičnosti. Predsednik SDS je izrazil tudi presenečenje nad odklonilnim mnenjem državnega sveta glede ratifikacije vstopa Hrvaške v zvezo Nato, komentiral pa je še obisk evropskega komisarja za širitev v Sloveniji Ollija Rehna.

Janša je poudaril, da se v času hrvaškega približevanja zvezi Nato, v celotnem postopku ni naletelo na sporne dokumente, ki naj bi prejudicirali mejo. »Drugače bi bil jaz kot predsednik vlade v prejšnjem mandatu o tem obveščen. Nihče me ni obvestil, da je tu lahko karkoli spornega in tudi danes v tej razpravi ni bilo nič konkretnega navedenega,« je povedal predsednik SDS. Kot je dejal v nadaljevanju, podpira predlog premiera Pahorja, da se vsa pristopna dokumentacija Hrvaške za poslance odpre. S tem bi, po njegovem mnenju, bila odpravljena vsaka senca dvoma ali suma, da bi v dokumentih lahko bilo kaj za Slovenijo spornega. »A tudi v primeru, da bi se karkoli našlo, bi bilo to relativizirano z brionsko izjavo, s katero se je Hrvaška pred mednarodno skupnostjo, pa tudi pred mednarodnimi sodnimi oziroma arbitrarnimi institucijami, obvezala, da nič od tega, kar je bilo storjeno, vrisano v razne zemljevide ali premaknjeno na samem terenu po 25. juniju 1991, ne velja,« meni predsednik SDS Janez Janša. To pa, po njegovih besedah, slovenskim zahtevam daje tudi dodatno težo in trdne argumente, zaradi katerih bi se morala vsakršna sporna dokumentacija s hrvaške strani umakniti.

V okviru tega, kar se lahko predstavi javnosti v zvezi z dokumenti glede obmejnega spora in kar je po mnenju Janše ključno, je, da je »treba upoštevati dosedanji odnos Hrvaške do tega vprašanja in njihove interese bodisi v primeru arbitraže, ki bi bila obvezna, bodisi presoje pred haaškim sodiščem, bodisi mediacije.« Nadaljeval je, da »Hrvaški odgovarja ali kakršnakoli obvezna pravna presoja, recimo pred mednarodnim sodiščem v Haagu, ki bi upoštevala samo zatečeno stanje danes, ne pa stanje na dan osamosvojitve, in ki bi upoštevala zgolj tehnično-pravna dejstva, ne pa tudi načela pravičnosti.« Po njegovih besedah bi bila »za Hrvaško po vseh teh letih, odkar so zavrnili ratifikacijo sporazuma Drnovšek – Račan, sprejemljiva tudi kakršnakoli mediacija, ki za njih ne bi bila obvezna, vendar bi preložila odločanje o tem problemu do takrat, ko bi tudi Hrvaška že bila članica Evropske unije.«

Predsednik SDS je še izpostavil, da mora »kakršnakoli oblika posredovanja tretjega izhajati iz treh izhodišč oziroma pogojev, od katerih Slovenija zagotovo ne more odstopati, okrog tega pa obstaja tudi politično soglasje.« Ključna slovenska izhodišča so tako: prvič – stanje na dan osamosvojitve, drugič – upoštevanje načela pravičnosti, ki je v tem primeru ključno za morebitno mediacijo, arbitražo ali obvezno pravno presojo, in tretjič – odločanje mora biti opravljeno o celotni meji. Janša je še opozoril, da ni možno pristati na hrvaško stališče, da je kopenska meja določena v sporazumu Drnovšek – Račan, ki ga Hrvaška ni ratificirala, morska meja pa naj bi ostala odprta.

A kot je poudaril Janša, Slovenija nikoli ni bila proti, da bi v sporu razsodil nekdo tretji, čeravno se tudi sodišče v Haagu s tako kompleksnim in težavnim vprašanjem še ni srečalo. Vendar pa je tudi ob tovrstnem razsojanju potrebno upoštevati vse elemente, med njimi tudi načelo pravičnosti, ki je natančno definiran pojem v mednarodnem pravu. Kljub vsemu pa bi se načelo pravičnosti, po njegovih besedah, lahko uporabilo le, če bi se upoštevalo stanje na dan osamosvojitve. V kolikor Hrvaška ne bi pristala na tovrstno načelo, tudi v luči ugotovitev slovensko-hrvaških strokovnih komisij, ki morata doreči seznam spornih točk na celotni meji ter definirati skupni pravni okvir, potem za Slovenijo do presoje na haaškem sodišču seveda ne more priti. 

Predsednik SDS je še opozoril, da je ob vseh predlogih, ki se pojavljajo glede reševanja spora, treba biti zelo previden tudi glede časovne dimenzije. Po njegovih besedah, je slovensko stališče takšno, da želi Slovenija obmejni spor zaključiti prej, preden se sprejmejo ključne odločitve o hrvaškem vključevanju v Evropsko unijo. V skladu s tem stališčem je tudi časovnica dela obeh meddržavnih komisij, ki sta bili ustanovljeni na podlagi blejskega sporazuma. Poudaril je še, da je na nek način ta čas zdaj, saj bo, po mnenju predsednika SDS, predvidoma v prihodnjih tednih znano stališče mešane meddržavne komisije, ki skuša določiti skupni pravni okvir. »Ob tem bo zelo pomembno, kako bo ena ali druga stran reagirala na predloge te komisije. Težko pa bo v tem primeru za Hrvaško v mednarodni javnosti pojasnjevati, da ni za reševanje tega problema z upoštevanjem načela pravičnosti.«

Janša je še opozoril, da je bil blejski dogovor med predsednikoma slovenske in hrvaške vlade, sklenjen leta 2007, dogovor o proceduri in ne o odločitvi. »Procedura, ki je tedaj stekla v smislu oblikovanja meddržavnih komisij, je bila v Sloveniji ravno tako enotno politično podprta, kot tudi ti zadnji koraki. Postopek, ki je bil dogovorjen na Bledu, teče naprej. S prehodom na nov vladni mandat se tu ni nič spremenilo,” je dejal Janša.