Janša: Priznanje Abhazije in Južne Osetije politična napaka Rusije
ponedeljek, 1. 9. 2008“EU je danes odločno podprla Gruzijo, hkrati pa ni zaprla vrat Rusiji,” je danes po koncu izrednega vrha EU v Bruslju dejal premier Janez Janša. Dejal je, da se bo zadeva nadalje razčiščevala čez teden dni na pogovorih v Moskvi, ob tem pa je ocenil, da je Rusija z enostranskim priznanjem Južne Osetije in Abhazije storila politično napako. Janša je povedal, da EU odločno vztraja pri uresničevanju dogovora o šestih točkah o prekinitvi ognja med Gruzijo in Rusijo, od hitrega izvajanja tega dogovora, ki ga je podpisala tudi Rusija, pa je odvisna nadaljnja usoda pogajanj o partnerskem sporazumu.
“Ključna vsebina pogovora v Moskvi bo izvajanje šestih točk sporazuma. Še posebej bo napeto okrog šeste točke, ki jo je Rusija že prekršila. Šesta točka namreč govori o tem, da se bo začela razprava v mednarodni skupnosti o določitvi končnega statusa oziroma rešitvi statusnih vprašanj Abhazije in Južne Osetije. S tem, ko je Rusija po tem, ko je podpisala ta sporazum, enostransko priznala Južno Osetijo in Abhazijo, je v bistvu neposredno to šesto točko postavila pod vprašaj in s tem tudi svojo kredibilnost. Mislim, da je bila to politična napaka,” je poudaril Janša.
Premier je ocenil, da bo pri tem vprašanju “stvari najtežje vrniti nazaj”. Ključen za mir in stabilnost pa je po njegovem umik ruskih vojaških sil iz zasedenih ozemelj oziroma na točke, kjer so bile pred 8. avgustom.
Ocene o tem, kako je EU nastopila do Rusije, bodo po besedah Janše vedno različne. “Mislim, da je to, kar je bilo narejeno, ravno prava stopnja odgovora – odločna podpora Gruziji, hkrati pa ne zapiranje vrat Rusiji.” Po njegovem namreč ni možno pričakovati večje stabilnosti v Gruziji, celotni regiji in vzhodni soseščini unije brez ruskega sodelovanja.
Sedaj gre za “relativno kratek čas”, v katerem se bo odločalo, kakšni bodo odnosi vnaprej, pravi Janša. Že prihodnji teden namreč v Moskvo potuje delegacija unije s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem na čelu. “Upam, da bo vse skupaj šlo v pozitivno smer,” je dejal premier in dodal, da bo EU oktobra in novembra o tem ponovno razpravljala.
Glede konkretnih korakov naprej v odnosu do Gruzije je Janša povedal, da bo v prihodnje gotovo prišlo do bolj liberalnih postopkov pri izdajanju vizumov, EU bo poleg tega sodelovala s svojo misijo pri zagotavljanju stabilnosti in vzpostavljanju zaupanja v Gruziji, ob tem pa bo sodelovala tudi s finančno pomočjo, zbrano na donatorski konferenci. Slednjo so podprle vse delegacije, natančen datum pa še ni določen, je pojasnil premier.Sicer pa je Janša danes v razpravi evropskih voditeljev podprl gruzijski predlog glede mednarodne preiskave o tem, kako so potekali nedavni dogodki v Gruziji. “Ko bomo imeli na podlagi dela nevtralne mednarodne preiskovalne komisije točne datume in točne nedvoumne podatke, bo lažje odgovoriti na vprašanje, kdo je začel,” je pojasnil Janša.
Očitno je, pravi, da koncentracija vojaških sil Rusije v regiji ni bila nekaj, kar se je zgodilo “čez noč”. To bi lahko pomenilo, da se je nekdo “odločil za demonstracijo sile v tej regiji”, je po končanem izrednem zasedanju EU pod francosko taktirko še povedal slovenski predsednik vlade.
“Ključna vsebina pogovora v Moskvi bo izvajanje šestih točk sporazuma. Še posebej bo napeto okrog šeste točke, ki jo je Rusija že prekršila. Šesta točka namreč govori o tem, da se bo začela razprava v mednarodni skupnosti o določitvi končnega statusa oziroma rešitvi statusnih vprašanj Abhazije in Južne Osetije. S tem, ko je Rusija po tem, ko je podpisala ta sporazum, enostransko priznala Južno Osetijo in Abhazijo, je v bistvu neposredno to šesto točko postavila pod vprašaj in s tem tudi svojo kredibilnost. Mislim, da je bila to politična napaka,” je poudaril Janša.
Premier je ocenil, da bo pri tem vprašanju “stvari najtežje vrniti nazaj”. Ključen za mir in stabilnost pa je po njegovem umik ruskih vojaških sil iz zasedenih ozemelj oziroma na točke, kjer so bile pred 8. avgustom.
Ocene o tem, kako je EU nastopila do Rusije, bodo po besedah Janše vedno različne. “Mislim, da je to, kar je bilo narejeno, ravno prava stopnja odgovora – odločna podpora Gruziji, hkrati pa ne zapiranje vrat Rusiji.” Po njegovem namreč ni možno pričakovati večje stabilnosti v Gruziji, celotni regiji in vzhodni soseščini unije brez ruskega sodelovanja.
Sedaj gre za “relativno kratek čas”, v katerem se bo odločalo, kakšni bodo odnosi vnaprej, pravi Janša. Že prihodnji teden namreč v Moskvo potuje delegacija unije s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem na čelu. “Upam, da bo vse skupaj šlo v pozitivno smer,” je dejal premier in dodal, da bo EU oktobra in novembra o tem ponovno razpravljala.
Glede konkretnih korakov naprej v odnosu do Gruzije je Janša povedal, da bo v prihodnje gotovo prišlo do bolj liberalnih postopkov pri izdajanju vizumov, EU bo poleg tega sodelovala s svojo misijo pri zagotavljanju stabilnosti in vzpostavljanju zaupanja v Gruziji, ob tem pa bo sodelovala tudi s finančno pomočjo, zbrano na donatorski konferenci. Slednjo so podprle vse delegacije, natančen datum pa še ni določen, je pojasnil premier.Sicer pa je Janša danes v razpravi evropskih voditeljev podprl gruzijski predlog glede mednarodne preiskave o tem, kako so potekali nedavni dogodki v Gruziji. “Ko bomo imeli na podlagi dela nevtralne mednarodne preiskovalne komisije točne datume in točne nedvoumne podatke, bo lažje odgovoriti na vprašanje, kdo je začel,” je pojasnil Janša.
Očitno je, pravi, da koncentracija vojaških sil Rusije v regiji ni bila nekaj, kar se je zgodilo “čez noč”. To bi lahko pomenilo, da se je nekdo “odločil za demonstracijo sile v tej regiji”, je po končanem izrednem zasedanju EU pod francosko taktirko še povedal slovenski predsednik vlade.
(sta)