Janša: Prav je, da se tako Hrvaška, kot tudi EU, zavedata vseh možnosti

Predsednik SDS Janez Janša je ob robu Sveta SDS glede predpristopnih pogajanj s Hrvaško, v izjavi za medije med drugim dejal, da je v okviru razprave na vrhu Evropske ljudske stranke (EPP) v Bruslju, kjer je navadno prisoten – glede na razmerje sil v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji – celoten evropski vrh, »opozoril na dejstvo, da je Hrvaška v pristopnih dokumentih in v pogajalskem okviru, že sprejela nekatere obveze, ki marsikaj, kar Hrvaška smatra za bilateralne zadeve med Slovenijo in Hrvaško, postavlja v evropske okvire in tega ni možno šteti za bilateralno pogojevanje s strani Slovenije.« Kot je še poudaril, je v razpravi na vrhu EPP, ki se ga je udeležil tudi hrvaški premier Ivo Sanader, »opozoril na primer, ko smo v času, ko je na eni od prejšnjih predpristopnih konferenc Hrvaška odpirala nekatera poglavja, našli kompromis glede nekaterih zadev v tem smislu, da se je Hrvaška obvezala, da bo nekatere sporne stvari uredila ne do odprtja poglavja, za kar je bilo premalo časa, temveč do njihovega zaprtja (Hrvaška potrebuje določen čas, da z ustrezno proceduro umakne sporno dokumentacijo, kar seveda v enem tednu, oziroma v kratkem času ni mogoče, zato lahko to stori do zaprtja poglavij).« Predsednik SDS je še dejal, da je potem »…ta hrvaška obveza postala del njene obveze do Evropske unije.« Podobno formulo je Janša predlagal tudi na srečanju EPP, in sicer za sporna poglavja, ki naj bi bila naslednji teden obravnavana na medvladni konferenci o Hrvaški.

Po njegovem mnenju lahko Slovenija mirno da zeleno luč za odprtje teh poglavij, v kolikor Hrvaška obljubi, da bo sporne zemljevide in drugo sporno dokumentacijo, ki prejudicira mejo, umaknila iz gradiva do zaprtja poglavij. »Potem je to obveza do EU in Slovenija lahko mirno, pod tem pogojem da zeleno luč za odprtje teh poglavij,« je še dejal Janša in dodal, da »smo v enem primeru v preteklosti problem že rešili na takšen način, kar pomeni, da to ne more biti sporno ne za Slovenijo, ne za Hrvaško, ne za EU.« Takšna rešitev bi po njegovih besedah na nek način rešila »mučno pojasnjevanje, ali je to bilateralno vprašanje ali ni bilateralno vprašanje, kaj se da narediti v kratkem času in kaj ne, in zadevo razbremenila.«

Na vrhu EPP v Bruslju je Janša še opozoril ostale voditelje, da stališč Slovenije »ni za jemati prelahko, da o tem obstaja politični konsenz v Sloveniji. O ratifikaciji pristopnega sporazuma je lahko, tako kot o vsakem drugem zakonu, ki ga v Sloveniji sprejme državni zbor, v Sloveniji tudi referendum.« V skladu s slovenskim pravnim redom lahko 30 poslancev, državni svet ali 40.000 podpisnikov zahteva referendum o vsakem zakonu, tudi o zakonu o ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške k EU. »Ta možnost obstaja, s tem so nekatere civilno-družbene organizacije že odkrito nastopale, tudi ena od strank mislim, da je to omenjala. In prav je, da se tako Hrvaška, kot tudi EU, zavedata te možnosti, da ne bodo na koncu vsi izražali presenečenja,« je še izpostavil Janša in dodal, da je bilo »to vprašanje zelo resno obravnavano, mislim, da je tudi hrvaški predsednik vlade po tej razpravi pripravljen na določene kompromise.«

Janša sicer dvomi, da bo Hrvaška pristala na zadnjo zahtevo Slovenije, da nekaterih gradiv ne bi uporabila, če bo o sporu glede meje odločal tretji pravni subjekt. Kajti zelo težko je, v primeru ko greš z nekim sporom na sodišče, zahtevati, da druga stranka ne uporabi argumentov, za katere smatra, da so relevantni. »Ta formula ne bo pila vode in tudi ne bo dobila podpore v Evropi,« je dejal Janša in dodal, da je formula, s katero so že enkrat rešili vprašanje enega poglavja, sprejemljiva tako za Slovenijo kot Hrvaško.

Janša je evropske voditelje EPP še opozoril na precedens, ki se je zgodil v odnosu med Grčijo in Makedonijo. »Zelo težko bi namreč trdili, da je ime Makedonija nekaj, kar ni bilateralno vprašanje med Makedonijo in Grčijo, če samo Grčijo to moti, kljub temu pa je to razlog, da že od decembra leta 2005, ko je na naš predlog Evropski svet podelil status kandidatke Makedoniji, ta država še vedno čaka na začetek pogajanj, na dodelitev datuma. Izključno zaradi tega vprašanja, ki je izključno bilateralno in je tukaj bil narejen precedens, zaradi katerega Sloveniji nihče ne more očitati, da ravna drugače, kot ravnajo druge članice,« je še poudaril Janša.