Janša: Potrebne so dopolnitve zakona o popotresni obnovi Posočja

Predsednik SDS Janez Janša je na današnji novinarski konferenci opozoril na nujnost dopolnitve zakona o popotresni obnovi Posočja iz leta 1998 in pozval vladajočo koalicijo, da naredi oceno svojega dela v preteklem mandatu Predsednik SDS Janez Janša je na današnji novinarski konferenci opozoril na nujnost dopolnitve zakona o popotresni obnovi Posočja iz leta 1998 in pozval vladajočo koalicijo, da naredi oceno svojega dela v preteklem mandatuJanša meni, da je nujno, da se po zadnjem potresu v Posočju zagotovi hitra, učinkovita in organizirana pomoč. Po potresu, ki je prizadel iste kraje leta 1998, je bil sprejet poseben Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju. Ta zakon je bil, kot opozarja Janša, sprejet precej okleščen glede na predloge, ki so jih imeli nekateri poslanci in predstavniki lokalnih skupnosti: “Bil je tudi precej kompliciran, kar se je zdaj spet pokazalo. Kljub temu je ta zakon vseboval tudi razvojno komponento, ki je bila ključni del tega zakona in če bi se ta del v tem času od tistega potresa dejansko izvajal, posledice zadnjega potresa ne bi bile tako hude, kot so dejansko bile. Ta Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju že na začetku predvideva, da se ustanovi poseben organ, Svet za razvoj Posočja. Ta naj bi skrbel za to, da se posledice potresa iz leta 1998 ustrezno sanirajo in da se tem krajem zagotovi tudi razvojna perspektiva. Od takrat naprej, ko je bil ta zakon sprejet, o delovanju tega organa nismo slišali skoraj nič. Tudi zdaj, ko so prišla na dan številna vprašanja v zvezi s popotresno obnovo Posočja, se ime tega organa ni omenjalo. 4. člen tega Zakona pravi, da predloge ukrepov razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin usklajuje Svet za razvoj Posočja. Skratka, leta 1998 je bil ustanovljen poseben organ, v katerem so bili predstavniki številnih ministrstev, njegov predsednik pa po zakonu po funkciji minister za okolje in prostor. Ministrstvo za okolje in prostor je imelo takrat v rokah koordinacijo. Očitno je bila ta koordinacija slaba in to se je izkazalo tudi pri zadnjem potresu. Mi bomo danes naslovili na vlado in na ministra za okolje in prostor gospoda Kopača prošnjo, da nam posreduje vse zapisnike iz sej tega organa, tako da bomo preverili, ali je res, da se Svet v zadnjem obdobju praktično ni sestajal in da je prav zaradi tega po ocenah predstavnikov lokalnih skupnosti realizirana približno samo polovica tega, kar je zapisanega v zakonu. Ni čudno, da je zdaj vse polno protislovnih izjav v zvezi z odgovornostjo, kdo je kaj naredil, nihče pa ne omeni, da je zakon iz leta 1998 zelo jasno določil osebo, ki mora skrbeti za neposredno koordinacijo teh ukrepov. Zadnja 4 leta je ta oseba minister Kopač.” Janša pravi, da je treba v prihodnje stvari zastaviti drugače, ker je letošnji potres razgalil številne nepravilnosti zakona iz leta 1998: “Opozarjamo, da ne gre toliko za neposredno škodo na objektih, kot za veliko škodo v razvojnem smislu. Zelo prizadeta je letošnja turistična sezona, ki je zlasti v bovški občini pomembna za številne tamkajšnje prebivalce. Ključno vprašanje je, kako zagotoviti, da bodo imeli ti kraji razvojno perspektivo. Kot že rečeno, je to vprašanje skušal urediti že zakon iz leta 1998, vendar zaradi neodgovornosti tistih, ki bi morali to koordinirati, zadeve niso bile urejene. Zato je zdaj zadnji čas, da se te stvari uredijo. Ko smo se pogovarjali s predstavniki občin, kaj narediti, smo prišli samo do enega sklepa: dopolniti je treba obstoječi zakon. Dejstvo je, da je bil po letu 1998 sprejet sistemski zakon o odpravljanju naravnih nesreč, ki nadomešča del teh ukrepov, ki so bili sprejeti za Posočje. Vendar gre za neposredno odpravo posledic potresa. Sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč nima tega, kar je v tem trenutku ključno, to je, nima razvojne komponente. Zato je za celovito odpravo posledic zadnjega potresa nujno, da se dopolni zakon iz leta 1998. V sodelovanju z občino Bovec smo v naši poslanski skupini pripravili osnutek tega zakona, ki ga danes še usklajujemo s strokovnjaki. Osnutek tega zakona bomo poslali vladi in vsem poslanskim skupinam v državnem zboru. Ne bomo ga še vložili v proceduro, ker ga želimo najprej uskladiti, tudi z vlado, in prepričati vladajočo koalicijo, da je to tista rešitev, ki jo ljudje v teh krajih potrebujejo. Potem bomo skušali s čim večjim soglasjem doseči, da bo zakon sprejet že septembra. Pomoč, ki je potrebna, je potrebna zdaj in ni mogoče čakati do konca tega leta. Bistvo predlogov, ki jih bomo podrobneje predstavili v prihodnjih dneh, je zagotovitev preživetja in širitev gospodarske, zlasti turistične dejavnosti v teh krajih in zagotovitev neposredne pomoči prizadetim. Menimo, da brez dopolnitve zakona ni mogoče učinkovito pomagati tem ljudem. To je treba storiti zelo hitro, kajti v teh dneh se tamkajšnji prebivalci odločajo, ali sploh še živeti v teh krajih ali iskati druge rešitve. Zato je beseda državnih oblasti še kako pomembna, zlasti glede na slabe izkušnje pri sanaciji po potresu iz leta 1998 in zaradi nezaupanja nekaterim, ki so tisto sanacijo vršili.” Bližamo se koncu mandata 2000 – 2004, zato Janša meni, da bi bilo normalno, če bi “tisti, ki so imeli škarje in platno državne oblasti v zadnjih štirih letih v svojih rokah, naredijo oceno svojega dela in da sami predstavijo svoj pogled na iztekajoči se mandat. Naj predstavijo, kaj je tisto, kar so načrtovali in obljubljali, in kaj od tega so dejansko naredili. Menimo, da bi bilo to bistveno bolj pošteno do državljanov kot pa obljubljati, kaj bo vlada naredila v naslednjih 10 letih. Zanima nas, zakaj gospodarska rast ni bila 4-5%, kot je bilo obljubljeno, zakaj ni bilo zgrajenih na tisoče stanovanj, ampak pol manj, zakaj plače niso realno rasle, kot so obljubljali, zakaj vsak državljan nima brezplačnega elektronskega naslova, kaj je z zdravstveno reformo, ki je bila obljubljena kot višek preboja sedanje vlade in tako naprej. Menimo, da bi bilo normalno, da vlada ob zaključku mandata o teh zadevah poroča v parlamentu, da se ta mandat oceni in da se odpre parlamentarna razprava. Tudi Evropski parlament ob koncu vsakokratnega predsedovanja oceni minulo delo za zadnjih šest mesecev.” Posnetek v MP3 zapisu