Janša: Ob obletnici vlade smo priča krizi socialnega in političnega dialoga

Premier Pahor in drugi vladni predstavniki probleme, ki jih ustvarjajo, ležerno razglašajo za uspehe. Kot je uvodoma poudaril predsednik SDS Janez Janša, je vlada v prvem letu mandata državo približala bolj zadolženim članicam EU, večino denarja je v krizi porabila za kratkoročne ukrepe in za zadovoljevanje interesov koalicije. Janša je še dejal, da ocena premiera Boruta Pahorja, da je država mimo najhujše krize, ni točna. Poudaril je, da je bilo to leto mandata zaradi svetovne gospodarske krize težko za vse vlade, da pa lahko »po enem letu rečemo, da ta vlada tej nalogi ni bila kos.«

Predsednik SDS je Slovenijo na gospodarskem področju primerjal s Poljsko, saj sta imeli državi pred krizo podobne številne makroekonomske kazalce. »Poljska je ena redkih držav članic EU, ki je brez recesije, za Slovenijo je za letos napovedan 8-odstotni padec BDP,« je dejal in dodal, da gre zgolj za enega od kazalcev, ki nujno narekuje tudi ostali del slike. Ta se po njegovih besedah odraža predvsem v visoki brezposelnosti, ki je kljub nekaterim vladnim ukrepom, ki davkoplačevalce veliko stanejo in pomenijo umetno ohranjanje zaposlenosti, od lani narasla za več kot 50 %.

Janša je še poudaril, da je alarmantni podatek tudi proračunski primanjkljaj, saj s proračunoma za 2010 in 2011, ki sta bila danes v DZ sprejeta brez enega samega dopolnila opozicije, vlada Slovenijo približuje bolj zadolženim članicam EU. Ob tem je dodal, da je to »samo del problema, drugi, strukturno gledano večji del problema je, zakaj se ta denar, ki ga jemljemo prihodnjim generacijam, porablja – večina denarja se namreč namenja za kratkoročne ukrepe za blažitev krize in za zadovoljevanje nekaterih koalicijskih potreb, ki nimajo nobene zveze z odgovori na realna vprašanja krize, ki bi jih morala Slovenija že dati«.

Kot je še izpostavil, vlada v proračunu za prihodnje leto načrtuje za več kot milijardo evrov neto večjo porabo, čeprav bodo prihodki manjši. Dejal je, da se bo »ta razlika napolnila z zadolževanjem, iz proračunskega primanjkljaja in niti teoretično ni možno pričakovati, da bo Slovenija do leta 2013 v skladu z zahtevo Evropske komisije uskladila proračunski primanjkljaj z zahtevami pakta stabilnosti in rasti EU«.

Janša je še dejal, da se je v zadnjem letu izkazalo, da na tem ključnem področju slovenska vlada žal ni kos temu izzivu. Poleg tega je vladna koalicija krizni ekonomski situaciji s svojimi ravnanji pripela še krizo socialnega dialoga in krizo političnega dogovarjanja. »Pri krizi socialnega dialoga gre za povsem očitna razhajanja med tem, kar počne vlada, in med tem, kar bi bilo v tem trenutku potrebno storiti – z dogovarjanjem s socialnimi partnerji. Gre za določeno politično prepletenost, še posebej nekaterih sindikalnih central in sedanje vladne koalicije, zaradi česar kriza socialnega dialoga ni tako jasno izražena.« je dodal predsednik SDS in ocenil, da bo ta kriza socialnega dialoga vseeno imela negativne posledice.

V nadaljevanju je dejal, da so »v vsaki državi, v vsakem času stvari, ki so nad strankarstvom, so zadeve nacionalnega pomena, kjer je potrebno usklajevanje in iskanje širšega konsenza«. Pri tem je Janša obžaloval, da v zadnjem letu ni prišlo do obljubljenega partnerstva za razvoj, v okviru katerega bi lahko skupaj iskali odgovore na izzive gospodarske krize in rešitve za spopadanje z njenimi posledicami.

Kot je ocenil v nadaljevanju, je koalicija na političnem področju naredila negativni odklon od dosedanje dobre prakse v slovenski politiki od osamosvojitve dalje, ko je vojne zakone sprejela s preglasovanjem ter pri podpisu arbitražnega sporazuma. Kot je poudaril predsednik SDS, bo to imelo dolgoročne posledice tudi v tem smislu, da bodo ta vprašanja vedno znova prihajala na mizo v prihodnjih letih in v prihodnjih mandatih.

Predsedniku SDS se pri tem zdi še bolj usodna opustitev političnega dialoga pri odnosih s Hrvaško. »Vlada se je s soliranjem pri urejanju odprtih vprašanj s Hrvaško zaplezala,« je dejal Janša. Po njegovi oceni odločitev za podpis arbitražnega sporazuma ni bila dobra in bo imela trajne posledice za slovenske nacionalne interese, v kolikor bo šla skozi celoten postopek. Pri tem je izrazil upanje, da se to ne bo zgodilo.

V nadaljevanju je Janša še izpostavil, da bo imela odločitev o arbitražnem sporazumu tudi politične posledice, saj bo s tem nastalo novo sporno vprašanje za slovensko prihodnost, na podlagi katerega bo vedno znova možno obujati delitve. »Vsaka pametna politika mora poskušati delati korake, ki pri pomembnih stvareh omogočajo čim širše soglasje. V kolikor se tega ne počne, se sporne točke nabirajo in namesto, da bi se ukvarjali s prihodnostjo, se potem politika vedno ukvarja s temi spornimi orehi,« je še dodal.

Izrazil je tudi presenečenje nad ležernostjo vladne koalicije pa tudi samega predsednika vlade, ki probleme, ki jih ustvarjajo, razglašajo za uspehe, še preden so stvari zaključene. »Vedno znova preseneča tudi ležernost, s katero se obravnavajo realni gospodarski oziroma finančni problemi in se potem z »zavijanjem v celofan« prelagajo na prihodnje generacije, predvsem preko zadolževanja. Ker smo vsi na isti ladji, nihče tega ne more biti vesel,« je sklenil Janša.