Janša o novem predsedniku Evropske komisije in o Zboru za republiko

Predsednik SDS Janez Janša je na današnji novinarski konferenci komentiral izbor novega predsednika Evropske komisije, osnutek Strategije razvoja do leta 2013, predstavil stališče do Zbora za republiko in opozoril na kršenje pravic državljanov s strani Ustavnega sodišča Predsednik SDS Janez Janša je na današnji novinarski konferenci komentiral izbor novega predsednika Evropske komisije, osnutek Strategije razvoja do leta 2013, predstavil stališče do Zbora za republiko in opozoril na kršenje pravic državljanov s strani Ustavnega sodiščaV teh dneh se v Bruslju odloča o tem, kakšna bo Evropska unija v prihodnje. Najpomembnejše vprašanje v zvezi s tem je zaključek postopka za sprejem nove evropske ustave oziroma zadnje usklajevanje tega besedila. Po besedah predsednika SDS Janeza Janše so možnosti za to, da pride do uskladitve, “po zadnjih volitvah v Evropski parlament večje, kot so bile prej. To pa zato, ker se zdaj tudi tisti, ki so sprejetje ustave pogojevali z nekimi svojimi predlogi, zavedajo, da je nesprejem evropske ustave pred volitvami vplival na manjšo volilno udeležbo. Še posebej se je to po oceni večine držav in tudi v vrhovih Evropske unije odrazilo v novih članicah. Druga pomembna tema je vodenje Evropske komisije v prihodnje. Po dogovorih in sporazumih, ki že veljajo, po predlogu evropske ustave, ki se zdaj dopolnjuje, je zapisano, da morajo organi Evropske unije v veliki meri izražati voljo volivcev, državljanov držav Evropske unije. Glede na to, da je v novem Evropskem parlamentu največja poslanska skupina z daleč največ poslanci poslanska skupina Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov, je samo po sebi umevno, da kandidat za predsednika Evropske komisije pride iz vrst te politične skupine. Ker smo pred evropskimi volitvami vsi tako predpostavljali, smo zdaj presenečeni nad solističnimi akcijami, po katerih naj bi predsednik Evropske komisije postal predsednik belgijske vlade Verhofstadt, ki prihaja iz poražene politične skupine na teh volitvah, iz politične skupine, ki nima niti 10 odstotkov poslancev v Evropskem parlamentu in je tako tudi sam poraženec. S tega vidika je tak predlog neresen. V primeru, da bi bila večinska volja, ki je bila jasno izražena na volitvah, pri oblikovanju komisije, kjer ima veliko vlogo tudi vlada nacionalnih držav, izigrana, potem je na prihodnjih volitvah pričakovati še manjše zaupanje volivcev v moč njihovega glasu. Nima smisla, da volivci volijo, evropska vlada pa se potem sestavi iz manjšine. To je tako, kot bi sedanjo vladno koalicijo v Sloveniji vodil DeSUS, ne pa LDS, ki je dobila največ glasov.” Na seji vlade je bil v sredo kot osnutek prejet dokument Strategija razvoja do leta 2013, čeprav se je pred tem govorilo, da gre za končni dokument. Janša: “V zvezi s prvim branjem tega dokumenta lahko rečemo, da vsak predlog odpira nov prostor za razpravo in omogoča soočanje različnih strokovnih in političnih stališč. Že na prvi pogled pa zmoti dejstvo, da so avtorji dokumenta isti, kot so pripravljali tudi strategijo razvoja za mandat, ki se pravkar izteka. Ista je tudi ekipa, ki je takšno strategijo predlagala. Prav je, da prihaja do razprav o strategiji razvoja, vendar moti dejstvo, da tisti, ki že za preteklo obdobje niso izpolnili ne strokovnih ne političnih napovedi, predlagajo enako nerealno in po našem mnenju predvolilno obarvano strategijo, ki jo je pisala ista stroka in isti ljudje, ki so enkrat že zgrešili. Vsekakor pa je ta strategija dobrodošel izziv. Naš Strokovni svet bo v prihodnjih dneh in tednih naredil celovito oceno in se vključil v to razpravo, do začetka volilne kampanje pa pripravil tudi alternativni program.” Janša je ob tem dodal še, da to alternativo v SDS pripravljajo brezplačno z volunterskim delom strokovnjakov. Dokument, ki ga je pripravila vlada, pa je po njegovih besedah davkoplačevalce po nekaterih ocenah stal 40 milijonov tolarjev. Janša pozdravlja iniciativo Zbora za republiko: “Odpira se novi prostor dialoga in razprave o ključnih ciljih, ki jih želimo Slovenci doseči v prihodnjem obdobju. V zvezi s tem nas je negativno presenetila panična reakcija predsednika vlade Antona Ropa, ki je bila tudi edina takšna. Predsednik državnega zbora Borut Pahor je odreagiral bistveno bolj razumno. V tej fazi Zbor za republiko predstavlja širitev prostora za dialog. K temu dialogu so vabljeni vsi, ki sprejemajo ustavno izhodišče, ki je bilo sprejeto leta 1991 in je podobno izhodiščem takratnega Zbora za ustavo. Negativni odnos do te iniciative lahko imajo samo tisti, ki ne razumejo ustavnega izhodišča in zasnove političnega sistema v Sloveniji. Pričakujemo, da se bodo ti nesporazumi presegli in da bo ta razprava, ki bo potekala v okviru Zbora za republiko, osvetlila cilje, ki jih imamo in dala bolj zadovoljive odgovore na vprašanja, ki so pred nami po vstopu v Evropsko unijo.” Ustavno sodišče še ni izdalo odločb v zvezi z dvema pritožbama o t. i. sistemskem zakonu o t. i. izbrisanih: “Ustavno sodišče zavlačuje z odločitvijo glede pritožb in s tem zavlačevanjem posredno krši pravice pobudnikov in državljanov, ki bi v primeru pozitivne odločitve imeli možnost odločanja o tem vprašanju na referendumu. Ni smiselno, da ustavno sodišče, ki je pri prejšnjih odločitvah brezglavo hitelo, tokrat zavlačuje in krši pravice državljanov.”