Janša: Koalicija med Ropom, Todorovičem in Ribičičem ne popušča

Izjava Koalicije Slovenija v zvezi z odločbo ustavnega sodišča z dne 20. 4. 2004 Izjava Koalicije Slovenija v zvezi z odločbo ustavnega sodišča z dne 20. 4. 2004Koalicija Slovenija je danes prejela odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zahtevo državnega zbora za oceno ustavnosti zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 02. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016- III), vsebovane v pobudi Slovenske demokratske stranke – SDS in Nove Slovenije – NSi volivkam in volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. SDS in NSi posebej opozarjata na dejstvo, da je ustavno sodišče povsem prezrlo dokaze, da se je dopis predsednika državnega zbora, ki je bil podlaga za sklic sej delovnih teles in državnega zbora, nanašal na prvotno vprašanje, ki pa je z vložitvijo novega in dopolnjene obrazložitve postalo brezpredmetno. Prav s tem dejstvom pa so pobudnice dodatno dokazovale opustitev dejanj in zamudo rokov s strani državnega zbora in njegovega predsednika. SDS in NSi opozarjata tudi na pravni precedens v 12. točki obrazložitve odločbe. Ustavno sodišče je namreč postavilo naslov zakona kot pomembnejši kriterij za svoje ugotavljanje vsebine referendumskega vprašanja, kot pa je celotna obrazložitev referendumske pobude. Takšna odločitev je skrajno nenavadna zlasti zato, ker obrazložitev kot sestavni del referendumske zahteve izrecno zahteva zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Še več zakon o referendumu in ljudski iniciativi daje prav obrazložitvi velik formalni pomen, saj določa, da v primeru, da zahteva ni obrazložena, državni zbor lahko tako zahtevo kot nepopolno zavrne. SDS in NSi ugotavljata, da je sedaj odločitev znova v rokah vladne večine v državnem zboru. Toda po referendumu 4. aprila so nekatere okoliščine, ki so bistvene za dokončno pravno ureditev vprašanja izbrisanih, povsem spremenjene. Na referendumu, ki je bil med zakonodajnimi referendumi z največjo udeležbo v zgodovini samostojne Slovenije, je kar 95% vseh udeležencev zavrnilo tako imenovani »tehnični zakon o izbrisanih«. Tisti, ki so v besedilo predloga tako imenovanega »sistemskega« zakona za drugo branje kljub opozorilom Koalicije Slovenija prenesli tudi nekatera določila iz tehničnega zakona, bi sedaj morali obžalovati svoje početje. Tako imenovani tehnični zakon je bil na potrditvenem referendumu dokončno zavrnjen v celoti in državni zbor še leto dni ne sme sprejeti nobene odločitve, ki bi bila v nasprotju z referendumsko odločitvijo ljudstva. Ker pa na seji državnega zbora v drugem branju ni bil izglasovan noben amandma, besedila zakona ni več mogoče spreminjati. Zaradi tega dejstva in še posebej zaradi povsem jasnega sporočila izglasovane odločitve na referendumu 4. aprila Koalicija Slovenija ponovno poziva k obnovitvi pogajanj o pravični in celoviti ureditvi vprašanja tako imenovanih izbrisanih z ustavnim zakonom. Da je takšna rešitev, ki jo je Koalicija Slovenija v preteklosti že ponudila, edina ustrezna, soglašajo tudi predsednik države, predsednik državnega zbora, velik del političnih strank in večina najbolj uglednih pravnih strokovnjakov s področja ustavnega prava. Odločitev in s tem največjo odgovornost pa ima v rokah tista večina poslancev državnega zbora, ki sestavlja vladno koalicijo. Predsednik SDS Janez Janša pravi, da je današnja odločba Ustavnega sodišča jasno znamenje, da “koalicija med Ropom, Todorovičem in Ribičičem ne popušča,” kljub temu pa je izrazil upanje, da bo “v vladne palače in koalicijske sobane končno prišel razum in ne bodo izsiljevali nadaljevanja postopka tega zakona. V kolikor se bo to namreč zgodilo, se bo ta tema nadaljevala. Mi bomo storili vse, da se take krivične rešitve ne sprejmejo.” Janša nasprotuje nameri vlade, da “bi morale Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani te države, ki so ji bili vseskozi lojalni, sprejeti odločitev, ki je neselektivna in ki v posledicah omogoča, da mnogi, ki si ne zaslužijo niti slovenskega državljanstva, pridejo do odškodnin.”