Janša: Gre za zlorabo državne uprave

Predsednik SDS je na novinarski konferenci ponovno posredoval odgovore na očitke Gantarja in Bandlja, v nadaljevanju pa opozoril na dejstvo, da po naročilu generalnega sekretarja vlade odgovore na očitke, zapisane v interpelaciji, pripravljajo državni uradniki Predsednik SDS je na novinarski konferenci ponovno posredoval odgovore na očitke Gantarja in Bandlja, v nadaljevanju pa opozoril na dejstvo, da po naročilu generalnega sekretarja vlade odgovore na očitke, zapisane v interpelaciji, pripravljajo državni uradniki Predsednik SDS Janez Janša je novinarjem ponovno posredoval odgovore SDS na navedbe predsednika vladne kadrovske komisije gospoda Gantarja in generalnega sekretarja vlade gospoda Bandlja, ki sta se odzvala na nekatere očitke, ki smo jih naslovili na vlado glede kadrovanja: »Njune navedbe so bile široko interpretirane in povzete v vseh medijih, naš odgovor, ki je zelo konkretno zavrnil nekatere navedbe, pa sta objavila le Večer in Radio Ognjišče. Zato ga danes ponovno razdelimo in prosimo tiste medije, ki ga še niso objavili, da poleg nekorektnih navedb gospoda Gantarja in gospoda Bandlja objavijo tudi naše odgovore.« Pri tem je Janša izpostavil konkreten primer, kako naj bi vlada sedaj izvajala strokovno kadrovsko politiko: »Vlada je razglašala, kako bo nov postopek imenovanja visokih državnih uradnikov odpravil politično kadrovanje in v ospredje postavil strokovnost. Najprej ni bilo razlogov, da temu ne bi verjeli. Na razpise pa so se prijavili tudi taki, ki politično ne spadajo v krog LDS, so pa strokovnjaki. Eden od teh je bil tudi sekretar poslanske skupine SDS mag. Lovro Lončar, ki se je javil na razpis za mesto direktorja kadrovske službe vlade Republike Slovenije. Bil je edini kandidat, ki je ustrezal vsem merilom, in pred šestimi meseci je bil predlagan v imenovanje. Ta predlog čaka že šest mesecev. Mag. Lovro Lončar čaka že šest mesecev na svojo pravico. Poklican je bil celo h gospodu Bandlju na razgovor in ta mu je rekel, da si menda ne predstavlja, da bo imenovan. Da bi to bilo pa res nenavadno. To pove vse o tem, kako vlada v praksi izvaja to »nepolitično« kadrovanje. V odgovoru, ki smo ga že pred dvema tednoma pripravili, smo navedli tudi konkretne odgovore na druge navedbe. Rad bi vas opozoril še na dejstvo, da so ministri sprožili razpisne postopke za trinajst direktorjev in ne za tri, kot je bilo rečeno, za zelo pomembne resorje. To je podatek, ki je star. Tega je danes verjetno že bistveno več.« Novinarjem smo razdelili dopis, ki ga je generalni sekretar poslal ministrstvom in vladnim službam, ko je Koalicija Slovenija vložila interpelacijo. Janša: »V tem dopisu, ki je naslovljen na ministrstva in vladne službe, gospod Bandelj zahteva od nepolitične državne uprave, da pripravi »poročilo o delu ministrstev in organov v sestavi ter vladnih služb za obdobje december 2000 – 2004«, kar bi bilo ob koncu mandata normalno. Pomenljivo je, da tega do zdaj niso naredili, da teh poročil gospod Bandelj od ministrstev ni zahteval brez vložitve interpelacije. Ob koncu mandata bi to morali narediti sami od sebe. Gospod Bandelj pa nadalje zahteva nekaj, kar ne bi smel, in sicer »pregled uresničitve zavez iz koalicijske pogodbe, pri čemer naj bodo izpostavljene tri najpomembnejše naloge«. Tako morajo zdaj ministrstva in vladne službe analizirati koalicijsko pogodbo, ki je v bistvu političen, strankarski dogovor. Poročilo o tem, kako se je določila iz koalicijske pogodbe spoštovalo, naj pripravijo ministri ali državni sekretarji, se pravi politični del izvršilne oblasti. Namesto tega Bandelj to nalaga državnim uradnikom, ki bi morali biti nepolitični. Sporno je tudi to, da od teh uradnikov gospod Bandelj zahteva tudi pripravo projektov za obdobje 2004-2008. Tudi to je deloma sporno, kajti šele volivci bodo jeseni odločili, kakšna bo naslednja vlada. Zdaj se pa s takimi dopisi že vnaprej prejudicira in ustvarja vtis, da se po volitvah tam ne bo nič spremenilo. Tako je vlada zdaj v svojo obrambo aktivirala celoten aparat državne uprave. Ministri, poslanci in strokovni sodelavci v teh političnih aparatih so šli na dopuste, odgovore za vlado na očitke v interpelaciji pa pišejo državni uradniki, ki bi morali biti nepolitični. Ministrstva in vladne službe morajo zdaj analizirati koalicijsko pogodbo, ki je politično-strankarski dogovor. Interpelacija ni vložena proti državni upravi in njenim uslužbencem, ki korektno opravljajo svoje delo, temveč proti vladi, ki ni dobro opravila svojega dela. Državni uradniki so tako pahnjeni v položaj, ko njihovi politični šefi od njih zahtevajo, da jim pripravijo politično obrambo in varujejo njihove položaje pred koncem mandata in tik pred volitvami. Temu pritisku se državni uradniki ne morejo upreti, ker so odvisni od svojih šefov. Gre za nekorektno ravnanje in za zlorabo državne uprave. Koalicija Slovenija je interpelacijo pripravila ob brezplačnem sodelovanju strokovnjakov, brez da bi kakšen državni uradnik delal med delovnim časom, vlada pa si obrambo pripravlja z delom uslužbencev, ki so plačani iz davkoplačevalskega denarja.« Ob tem je Janša opozoril še na dejstvo, da interpelacija ne pomeni predlog za zamenjavo vlade: »Mi nismo izrazili te namere, ampak smo želeli razpravo ob koncu mandata. Res je, da take razprave pri nas niso v navadi. So pa parlamenti v evropskih državah, v katerih imajo vsak teden čas za interpelacijo. Interpelacija je spraševanje oblasti, ni pa zamenjava vlade ali glasovanje o njeni nezaupnici. O tem, ali se po razpravi predlagajo kakšni drugi ukrepi, pa je odvisno od odgovorov, ki jih bomo slišali v razpravi. Mi smo vložili predlog za razpravo, ne pa predlog o glasovanju. Glasovanje bo 3. oktobra. Vlada še za zdaj ni pripravila odgovorov in mi jih z nestrpnostjo čakamo. Upamo, da ti odgovori ne bodo nekaj, kar je pripravilo plačano državno uradništvo, medtem ko ministri jadrajo po Jadranskem morju, ampak da bodo resni odgovori na ključna vprašanja. Nekatere od teh odgovorov smo doslej že pričakovali, ker so enostavni, pa jih nismo dočakali. Namesto tega, da bi ministri dali konkretne odgovore na vprašanja, so ministri dajali lektorske pripombe na tekst. Mi ne potrebujemo univerzitetnih profesorjev in ministrov, ki bodo lektorirali besedilo. Potrebujemo ljudi, ki bodo odgovorili na bistvena vprašanja. Konkretno želimo vedeti, zakaj je gospodarska rast za polovico manjša, kot so obljubljali. Kje je 6.000 obljubljenih neprofitnih socialnih stanovanj? Kje so brezplačni elektronski naslovi za vsakega državljana, ki so bili obljubljeni pred štirimi leti? Kje je zmanjšanje socialnih razlik, ki so bile takrat obljubljene? Socialne razlike so se medtem povečale. Na ta vprašanja mora odgovoriti minister, ne pa državni upravniki. Pričakujemo, da bomo v pisnih izdelkih ministrstev in vlade dobili odgovore na ta vprašanja.« Posnetek v MP3 zapisu