Janša: Če želiš dobro načrtovati sedanjost in prihodnost, moraš poznati tudi lastno preteklost, …,

… moraš poznati tudi lastne korenine, moraš vedeti kaj si in pri tem moraš biti sposoben sprejemati tako tista dejstva, ki ti gredo v korist kot tudi tista dejstva, ki ti ne gredo ravno v korist. Predsednik SDS Janez Janša je v uvodnem pozdravu v okviru simpozija “Pomen interdisciplinarnega raziskovanja zgodnje poselitve Evrope”, ki je v okviru letnega tabora SDS v Lepeni potekal v Kulturnem domu v Bovcu, izpostavil, da je lanski prvi poskus odprtja te teme naletel na dokaj široke odzive, celo na širše, kot smo bili morda prej včasih vajeni kot odzive na to temo. »To je bila dodatna spodbuda za to, da je simpozij ostal v programu in mislim, da lahko rečemo, da je s tem že postal tradicionalen oziroma da je naredil tisti korak, ki iz enkratnega poskusa vsako takšno zadevo spelje potem v bolj trajno stvar,« je dejal Janša in se obenem zahvalil dr. Jožetu Rantu, ki je bil motor simpozija že lansko leto, tako kot tudi letos.

Kot je izpostavil predsednik SDS, teme, ki so letos na programu, nadaljujejo začeto iz lanskega leta in poglabljajo nekatera dognanja. »Res pa je, da letos z nami ni nekoga, ki je bil lansko leto velika dodana vrednost našega srečanja – tukaj ni g. Jožka Šavlija (http://www.sds.si/news/8551, op. p.) – in vesel sem, da smo lahko počastili njegov spomin. Zagotovo bo ostal v našem spominu kot eden od pobudnikov tovrstnih raziskav in tudi kot nekdo, ki je seveda preko svojih ramen dal številne neupravičene kritike, vse to prestal in danes lahko o marsičem razpravljamo oz. nadgrajujemo dosedanja spoznanja predvsem po njegovi zaslugi. Morda bi njegovemu imenu v prihodnje posvetili kakšnega od naslednjih simpozijev, ali pa ta naša letna srečanja, ki bodo ostala,« je še dejal Janša.

V nadaljevanju je poudaril, da je multidisciplinarno preučevanje staroselstva Evrope kot izziv za slovensko znanost  v Sloveniji izjemno aktualna tema. »Že lani sem dejal, da je zdaj, ko imamo lastno državo, ko smo na nek način zavarovali svojo prihodnost, ko je okrog nas v glavnem zunanje okolje, ki je do nas bolj prijazno, kot je bilo kadarkoli doslej do nas ali do naših prednikov, nastopil čas, da z znanstvenimi metodami posvetimo tudi bolj daleč nazaj v zgodovino, v čase, ki jih v šolskih učbenikih ni ali so omenjeni zelo na kratko, ponekod tudi zelo napačno,« je dejal Janša in dodal, da je pomembno, da se nekatere t. i. nesporne resnice ponovno dajo na mizo in se o njih razpravlja in da se pri tem uporabi tudi nova dognanja znanosti, ki danes omogočajo osvetlitev starih časov pa tudi običajev, saj to še kakšnih 20, 30, pa tudi 10 let nazaj ni bilo mogoče.

»Zaradi tega sem še posebej vesel tega poudarka – multidisciplinarno proučevanje kot izziv za slovensko znanost. To je dejansko izziv, ta tema oz. ta izziv pa je zagotovo postavljen v čas, ki bo temu izzivu kos. Če izvzamemo aktualno krizo in vsakodnevno politično dogajanje, ni velikih strateških izzivov pred narodom, ki bi jemali vso energijo in čas, potreben za to, da posežemo tudi s temi znanstvenimi metodami nazaj in na nek način doženemo nove stvari tudi o naših lastnih koreninah,« je izpostavil predsednik SDS in dodal, da je to izjemno pomembno tudi za narodovo identiteto. »Če želiš dobro načrtovati sedanjost in prihodnost, moraš poznati tudi lastno preteklost, moraš poznati tudi lastne korenine, moraš vedeti kaj si in pri tem moraš biti sposoben sprejemati tako tista dejstva, ki ti gredo v korist kot tudi tista dejstva, ki ti ne gredo ravno v korist. Ravno to je eden od temeljnih aksiomov znanstvenega pristopa in vesel sem, da je stvar zapeljana v to smer,« je poudaril Janša in vsem, ki pri tem zelo aktivno sodelujejo zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem delu, čimveč novih dognanj, pa tudi – če je treba – iskrivo polemiko, ki naj pripelje do novih spoznanj.