Janša: »Če bo ta sporazum potrjen, bo obstajalo samo vprašanje, koliko bomo izgubili«

Oblast, ko gleda v prihodnost, ne vidi do odprtega morja. V Šentilju je danes potekal festival seniorjev in seniork SDS. Festivala so se udeležili tudi predsednik SDS Janez Janša, podpredsednica SDS Sonja Ramšak, evropski poslanec dr. Milan Zver, predsednica Odbora za zdravstvo v Strokovnem svetu SDS Zofija Mazej Kukovič, predsednica Ženskega odbora Alenka Jeraj, predsednik SDM Klement Perko in predsednik kluba seniorjev in seniork Mitja Ljubeljšek.Zbrane je nagovoril tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se je v svojem govoru dotaknil aktualno-političnih razmer in referenduma o arbitražnem sporazumu. Prisotnim se je zahvalil za zvestobo in za vse, kar so prispevali h gradnji SDS v celoti. Poudaril je, »tema, ki je še posebej aktualna za vas v teh časih, je tudi ta razprava o pokojninski reformi. Ni tukaj časa, da bi se pogovarjali o posamičnih predlogih oziroma členih zakona, je pa čas za to, da se ustavimo pri bistveni stvari«. Po njegovih besedah nobena reforma sama po sebi ne bo zagotovila denarja za pokojnine. »Edino, kar bo zagotovilo stabilen pokojninski sistem, edino kar bo poskrbelo za varno prihodnost generacije, ki je veliko delala, je realna gospodarska podlaga«, je prepričan Janša. Poudaril je, da je trden temelj za pokojninski sistem samo gospodarska rast, samo tisto kar ustvarimo. »Kakršen koli zakon bodo napisali, kolikor hoče se lahko podaljša delovna doba, če gospodarstvo ne bo funkcioniralo, če ne bo gospodarske rasti, če ne bomo ustvarili več ali vsaj toliko kot smo v preteklih letih, potem tudi pokojninski sistem, ne glede na takšne in drugačne zakone, ne bo imel trdne podlage«, je še dejal. Predsednik SDS je prepričan, da je potrebno pred kakršnokoli reformo v Sloveniji urediti pogoje za funkcioniranje gospodarstva.Nadalje je pojasnil: »Lani je Slovenija padla najbolj pri gospodarski rasti v celotnem evro območju, skoraj za 8 odstotkov manj se je ustvarilo leta 2009, kot leta 2008. Res pa je, da se to ni odrazilo na kupni moči oziroma standardu in tudi še ne na pokojninah. To pa zaradi tega, ker je Slovenija v lanskem letu tudi največ v Evropi povečala javni dolg, za 59 % in če se bo ta politika nadaljevala še naslednji dve leti, potem bodo tudi vaše pokojnine v temelju ogrožene«. Poudaril je, »Kajti tisto kar bodo ustvarjale sedaj aktivne in prihodnje generacije, bo šlo za odplačilo teh najetih kreditov, za odplačevanje dolga, glavnice in tudi obresti. Že v nekaj letih bo potrebno iz proračuna samo za obresti za kredite dati več kot milijardo evrov«. »To je ogromna vsota, o kateri nihče ne govori«, je dejal Janša in nadaljeval, »se je pa v preteklih tednih ali v teh dneh po 19. maju, ko so bili ti študentski protesti v Ljubljani, veliko govorilo o 27 tisoč evrih škode, nastale na steklih slovenskega parlamenta«. »Vsako nasilje je najbolj škodljivo, ne samo za družbo, predvsem za tiste, ki zborujejo ali demonstrirajo, ker potem tisto nasilje zakrije vsakršne zahteve, nasilje pa je tudi nekaj, kar je popolnoma nesprejemljivo za demokratično ureditev«. Janša je prepričan, da ta pretiravanja o 27 tisoč evrih samo zakrivajo prave probleme. »Generacija, ki je demonstrirala, bo tako plačala ne samo teh 27 tisoč evrov, ampak tudi 6 milijard evrov, ki jih je ta vlada najela v zadnjih 14 mesecih. O tem se pa nihče ne pogovarja«, je še razložil.Prepričan je, da bo čas v naslednjih dveh letih odločilen čas za prihodnost tudi pokojninskega sistema, stabilnost naših financ, bo odločilen čas, kar zadeva našo prihodnost. »Če bo sedanja vlada še dve leti nadaljevala takšno zadolževanje, govorila o nekih reformah, ki same po sebi nič ne rešijo, storila pa nič, zato da bi gospodarstvo bolje funkcioniralo in da bi proizvajali več, bomo v situaciji, v kakršni je danes Grčija, in takrat bo ogroženo vse: naša blaginja, naš standard, kupna moč in seveda tudi pokojnine«, je poudaril predsednik SDS. Dodal je, »Ne gre samo za vprašanja, ki so povezana z našo suverenostjo, ki so povezana z elementi državnosti, gre tudi za vprašanja, ki jih ta razprava, sicer pomembna in nujna, zakriva«. Po njegovem je eden ključnih motivov sedanje vlade, da je šla v podpis škodljivega sporazuma, tudi to, da ta tema prekrije vse ostalo, da se ne vidi nesposobnost in da se lahko v ozadju mirno povečuje zadolževanje in se s tem kupuje socialni mir.»Po referendumu naše delo seveda ne bo končano. Takrat se bodo ti oblaki, ki zakrivajo ekonomske in socialne probleme razkadili in treba bo vložiti velike napore, da se na nek način ta škodljivi čas upravljanja z našo državo čimbolj skrajša. V jeseni so lokalne volitve, to je naslednja priložnost, ko lahko poskrbimo za skrajšanje tega časa in vsak lahko tukaj veliko prispeva«, je na festivalu seniorjev in seniork SDS povedal Janša. Pojasnil je, da so v SDS pred tedni začeli z akcijo 1+1; »Menim, da lahko vsak izmed nas zelo veliko naredi s tem, ko v našo sredo povabi vsaj še enega člana. Ali več. Odkar smo začeli to akcijo v zadnjih treh tednih in še nekaj, se nam je pridružilo v Sloveniji 500 novih članic in članov. Tega ne govorim zamanj tukaj v Šentilju, kajti naš šentiljski odbor je absolutni rekorder v pridobivanju novih članov, zato je dobil tudi posebno priznanje. Člani kluba seniork in seniorjev v SDS ste med najbolj aktivnimi pri pridobivanju novih članov. Zdaj nas je že več kot 28 tisoč«..Nadalje je spregovoril o arbitražnem sporazumu.  Dejal je, da bomo v nedeljo Slovenke in Slovenci odločali o najpomembnejšem vprašanju slovenske državnosti od osamosvojitve naprej. »Naslednjo nedeljo bomo Slovenci ponovno odločali o vprašanju naše suverenosti, o vprašanju, ki je temelj suverenosti vsake države, o meji. Brez teritorija ni države in brez meje ni teritorija. To je nekaj, kar velja že dolgo in bo veljajo še v bistveno daljšo prihodnost«, je pojasnil Janša. Glede Evropske unije je dejal, da ne bo zamenjala posamičnih držav, »EU je družina, je zveza držav in ni ena država«. »Prav tako nikoli to ne bo ena država. Slovenija bo zagotovo trajala dalj časa kot zveza držav ali EU. Ne vemo, kaj se bo dogajalo, vsi si pa želimo, da bi se EU, ki je ugodno okolje za Slovence v tem času, razvijala še naprej na enakopravnih osnovah. Vsi si želimo, da bi trajala v daljšo prihodnost, ne vemo pa, kaj se bo zgodilo«, je razložil predsednik SDS.Ob tem je dodal, »Vemo pa, da smo Slovenci skozi zgodovino preživeli marsikaj in da še vedno obstajamo in bomo obstajali tudi v prihodnje. Tudi vprašanje naših meja je temeljno vprašanje naše prihodnosti in nihče se ne bi smel s tem vprašanjem igrati na ta način, kot se igra sedanja oblast«. Spomnil je, »Ko smo šli na plebiscit za samostojno Slovenijo, smo takrat v Demosovi koaliciji vedeli, da mi zakon lahko izglasujemo z navadno večino in da bodo ljudje to podprli. Vendar smo se kljub temu pogajali z opozicijo toliko časa, da smo zakon uskladili. In potem je ta slovenska enotnost pri vprašanjih, ki zadevajo temelj naše državnosti in bistva naše prihodnosti, zdržala 20 let«. Dejal je tudi, da je slovenska politika enotno pozivala na referendum o včlanitvi Slovenije v EU. »Slovenska politika je našla razum za dogovor, ko smo morali spreminjati ustavo ob vstopanju v čakalnico evropske unije. Vedno smo naredili pravi korak, ko smo bili Slovenci enotni. Vedno se je ta korak obrestoval pozitivno. Tudi, ko je šlo za urejanje odnosov s Hrvaško doslej, nobena slovenska vlada ni izključevala opozicije. To se do sedaj ni dogajalo. Vedno smo bili pripravljeni konstruktivno sodelovati. V našem mandatu smo opozicijo ne le  obveščali o tem, kako potekajo pogajanja s Hrvaško, mi smo opozicijo vključevali v pogajalsko skupino«, je povedal. »In edino tako je prav. Potem pa je prišla sedanja Pahorjeva vlada, in nekega dne smo lahko v hrvaških časopisih prebrali osnutek sporazuma Pahor – Kosor, ki je bil potem tudi podpisan, brez posvetovanja s širšo stroko, slovensko javnostjo pred katero je bil skrit in seveda brez vključevanja opozicije. S tem je nastala neka delitev, ki je še toliko bolj dramatična zaradi tega, ker gre za bistveno vprašanje slovenske državnosti in predvsem zaradi tega, ker je ta sporazum slab«, je razložil predsednik SDS. »Ne gre za to, da bi mu mi nasprotovali, ker smo v opoziciji. Gre za to, da ta sporazum pristaja na starodavno hrvaško zahtevo, da se meja določa po mednarodnem pravu, kar zanika tisto, kar Slovenija in Slovenci imamo, kar smo vedno imeli in kar je bila naša dediščina ob osamosvojitvi«, je poudaril. »Ta dediščina je bila drago plačana. Ko se je razmejevalo med Italijo in Jugoslavijo po II. svetovni vojni, je tudi prišlo do nekega odločanja po matematičnih formulah mednarodnega prava.Ta formula se je glasila, da se meja potegne tam, da bo približno enako število Jugoslovanov ostalo v Italiji kot bo Italijanov v Jugoslaviji po razmejitvi. In približno tako se je zgodilo. V Jugoslaviji je ostalo kakšnih 130 tisoč Italijanov, ki so se v glavnem kasneje izselili in v Italiji je ostalo 135 tisoč Jugoslovanov, ampak ti Jugoslovani so bili vsi Slovenci, bili so naši primorski rojaki«. Po njegovih besedah je Slovenija takrat izgubila Trst, Gorico, obalo med Trstom in Tržičem, »ki je bila prej na veke slovenska, izgubili smo beneško slovenijo in 135 tisoč naših rojakov«. »Hrvaška je na ta račun ob razmejitvi dobila v last Dalmacijo z otoki, Reko in Istro, ki nikoli prej v zgodovini ni bila v celoti Hrvaška«. Spomnil je: »In potem, leta 1947, z nekim čudnim sklepom nekega narodnoosvobodilnega odbora še katastrsko občino Kaštel in Savudrijo. Takrat je nastal ta problem glede notranje razmejitve in vprašanje Piranskega zaliva. Čeprav tista odločitev, leta 1947, nikoli ni bila ratificirana in pravno ni veljavna, ker je takratna republiška skupščina nikoli ni obravnavala, kaže to na neko vzdušje v tistem času, ko se takratni slovenski oblastniki niso zavedali, kaj pomeni meja. In ta zavest danes žal pri sedanjih odločujočih faktorjih iz vladajoče koalicije ni bistveno drugačna«.
»Tudi danes tisti, ki so za arbitražni sporazum, govorijo, da meje niso pomembne, da je to skupno evropsko morje itd. To je velika napaka. Meje so pomembne tudi v EU. Belgija in Nizozemska, ki sta ustanovni članici EU, pa imata kljub temu še vedno nerešeno mejno vprašanje na točki,  kjer kopenska meja pride do morske. Če meje v Evropi ne bi bile važne, potem bi Belgija in Nizozemska že zdavnaj popustili, tako pa ne«, je poudaril Janez Janša.Ob tem je spomnil, da ima še približno tretjina drugih držav članih EU kakšno nerešeno mejno vprašanje , a »nobena ne popusti, ker vsi vedo, da je to eden izmed bistvenih temeljev njihove državnosti«. Po njegovih besedah so meje izjemno pomembne in tudi »če pride Hrvaška v EU, še desetletja ne bo v schengenskem območju«. Kot je dejal, »Hrvaška ima nerešena mejna vprašanja ne samo s Slovenijo, temveč tudi z Bosno, Črno Goro in Srbijo ter Madžarsko. Niti z eno državo nima Hrvaška urejenih mejnih vprašanj«. »Meje so pomembne, meje so temelj državnosti vsakega naroda, ki ima lastno državo in tega se je potrebno zavedati. Slovenska vlada je s tem sporazumom brez posvetovanja z opozicijo, strokovno javnostjo in brez vednosti javnosti pristala na hrvaško zahtevo, da se meja določi po mednarodnem pravu«, je povedal Janša. Poudaril je, »To je nekaj, kar zanika ceno, ki smo jo Slovenci plačali za ta teritorialni izhod v mednarodne vode, ki ga danes imamo. Ko smo mi plačali to ceno, je Hrvaška dobila vse. Zaradi tega je ta princip zunanje pravičnosti, ki lahko upošteva zgodovinske okoliščine pri določanju meje tako pomemben. Zaradi tega je Slovenija vztrajala pri tem principu, Hrvaška je bila proti in je vztrajala na mednarodnem pravu. Zdaj je aktualna slovenska vlada pristala na to hrvaško zahtevo in izpostavila velikemu tveganju to, kar pravzaprav ni njeno. To morje ni od vlade. To morje je slovensko«.Po njegovim besedah je slovenski parlament ta zakon sprejel kar z navadno večino, čeprav gre za materijo, ki zahteva po naši ustavi dvotretjinsko večino. »Tega referenduma v nedeljo sploh ne bi smelo biti, če bi se spoštovala ustava, kajti v državnem zboru nikoli ne bi dobili dvotretjinske večine za tako slab sporazum. Zakon ne bi bil sprejet in tudi ne bi mogel potem na referendum. Vlada je kršila ustavo s tem, ko je z navadno večino izglasovala zakon, ki je ustavna materija in si zdaj pere roke s tem referendumom«. Poudaril je: » Za nas je ta referendum edina možnost, da preprečimo škodo, da preprečimo, da bo Slovenija izgubila nekaj, kar je bilo od vselej naše. Ta dilema, ki bo pred vsemi nami 6. junija, pravzaprav ni dilema, ali bomo nekaj dobili ali nekaj izgubili. Če bo ta sporazum potrjen, bo obstajalo samo vprašanje, koliko bomo izgubili. Ne obstaja nobena varianta, da bi dobili več od tega, kar imamo in smo imeli ob osamosvojitvi in ne obstaja nobena varianta, da bi vsaj obdržali, to kar imamo«. Po njegovem ta sporazum nima pozitivne bilance, je samo vprašanje, koliko lahko izgubimo. »Tako kot je sporazum napisan, lahko izgubimo vse lastništvo nad teritorialnih izhodom na odprto morje. S tem sporazumom Slovenija ne dobi ničesar in referendum je s tem, da glasujemo proti, edina možnost, da to škodo popravimo«. Po besedah Janše nihče  ne bi smel potisniti Slovencev v takšno razdeljenost pri odločanju ob tako pomembnem vprašanju. »Namesto, da bi se tukaj razhajali s Hrvaško glede teh vprašanj, sta naša in hrvaška vlada na isti strani, celoten hrvaški parlament je z njimi, mi smo pa razdeljeni«, je dejal Janša in dodal, » Slovenci še nikoli nismo veliko dosegli, kadar smo bili tako razdeljeni in tudi sedaj, če bo ta sporazum sprejet, bo to zelo tragična izkušnja«. Ob koncu je Janša dejal, da zaenkrat rezultata še ni in da vsak od nas lahko veliko prispeva k temu, da bo ta sporazum zavrnjen, da ohranimo slovensko morje, da ohranimo našo suverenost ne samo na morju, ampak tudi v zračnem prostoru. »Vsak glas je lahko usoden«, je prepričan Janša.»Zadnja dva dni poslušamo aktualnega predsednika vlade, ki pravi, da bo ta referendum odločanje o tem, ali želimo v preteklost ali v prihodnost. Na to pravim, da naša aktualna oblast, ko gleda v prihodnost, ne vidi do odprtega morja, vidi zgolj lastne koristi. Dejansko pa bo to odločanje o tem, kakšno dediščino bomo pustili našim zanamcem«, je zaključil Janša.