Janša: Arbitrarnost davčnih organov je največje gojišče korupcije

Predsednik SDS Janez Janša je v petek, 23.4.2004, na novinarski konferenci med aktualnimi političnimi dogodki spregovoril tudi o novem Zakonu o davčnem postopku. Predsednik SDS Janez Janša je v petek, 23.4.2004, na novinarski konferenci med aktualnimi političnimi dogodki spregovoril tudi o novem Zakonu o davčnem postopku. Naslednji teden bo Slovenija praznovala vstop v EU in ob tej priložnosti bo po vsej državi veliko prireditev. Sedem od teh bo državnega pomena, na njih pa naj bi sodelovalo 12 predstavnikov vladne koalicije in niti eden predstavnik opozicije. Janez Janša: “EU je bila za SDS eden ključnih projektov. Že leta 1989 smo kot prva politična stranka v svoj program zapisali vstop Slovenije v EU kot enega izmed ciljev in ves ta čas do zdaj smo delali na tem. Nismo se ozirali na to, ali smo v vladi ali v opoziciji. Ko je bil lani referendum za vstop v EU, smo bili mi tisti, ki smo predlagali formalno rešitev za izvedbo referenduma. Ta je bila potem tudi sprejeta. Skupaj z vladnimi strankami smo delovali za dosego političnega konsenza. Zato smo bili predstavniki opozicije prepričani, da če smo delali skupaj z vladnimi predstavniki, bomo ob tej priložnosti imeli enake možnosti za nagovor slovenskih volivk in volivcev kot oni. V EU ne gredo samo volivke in volivci vladnih strank, ampak tudi volivke in volivci opozicije in če je bil to skupen projekt, potem bi se spodobilo, da bi bila opozicija vključena tako v odbor za pripravo prireditev, kot tudi v program sam.” Janša je zato pred dnevi poslal protestno pismo predsedniku države, predsedniku Vlade in predsedniku Državnega zbora: “Uradnega odgovora do danes ni. Državni protokol nas je sicer obvestil, da predsednik države in predsednik parlamenta ne nasprotujeta našemu predlogu, da se v program vključi tudi opozicijo. Pred nekaj minutami me je poklical tudi minister Gantar, ki je bil predsednik tega odbora, in ki je tudi izrazil načelno pripravljenost, da sodelujemo, uradni odgovor pa da naj pričakujemo prihodnji teden. Upam, da bodo to nepotrebno napako, ki je bila storjena ob teh pripravah, odpravili, da bodo lahko Slovenkam in Slovencem ob tem velikem prazniku spregovorili tudi predstavniki opozicije, kakor se spodobi.” Aktualni so zapleti ob uveljavitvi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Janša: “Po naših informacijah je to včeraj obravnavala tudi vlada. Zakon je bil sprejet aprila 2002 in je določal, da se nov sistem plač v javni upravi uveljavi do januarja 2004. Rok za priprave je bil dolg, vlada si je vzela dovolj časa. Vemo, da ne gre za majhen problem, saj se vleče že od nastanka slovenske države. Tudi v vladni koalicijski pogodbi je ta zadeva omenjena kot prioriteta. Vendar je vlada že junija 2003 predlagala spremembe zakona, še preden je bil ta sploh uveljavljen, in takrat je bil ta rok podaljšan do 30. junija 2004. Na ta način bi se odpravila številna nesorazmerja glede plač v javnem sektorju. Naj omenim, da gre za 140.000 zaposlenih. Če zadevo poenostavim, gre za največje slovensko podjetje, ki letno izplačuje desetine milijard plač. Velik del proračuna gre prav za plače v javnem sektorju, zato bi bil to v tem mandatu vlade eden najpomembnejših sprejetih zakonov. Po naših informacijah je vlada včeraj razpravljala o tem, da se rok ponovno podaljša, in da se zakon ne uveljavi 30. junija, ampak enkrat v prihodnje. To pomeni, da bo 140.000 zaposlenih v javni upravi še naprej delovalo v sistemu, ki ne bo imel urejenega sistema plač. Da zadeve niso dobro zastavljene, priznava tudi vlada, ki je predlagala spremembo. Z uveljavitvijo zakona pa odlaša, ker očitno ni sposobna uskladiti različnih interesov, ki tukaj nastopajo. Opozarjamo, da bo to imelo posledice ne samo za proračun, ampak tudi za učinkovitost javne uprave. Motivacija zaposlenih namreč ni odvisna samo od višine plače, ampak tudi od občutka, da so razmerja v plačnem sistemu pravilno urejena.” Zelo pomemben je tudi Zakon o davčnem postopku, ki ga poslanci po nujnem postopku sprejemajo danes. Janša: “Po prvotnih predlogih je zakon obetal, da se bodo anomalije v davčnem sistemu odpravile. Vendar pa je po zadnji seji Odbora za finance postalo očitno, da bo zakon nekatere stvari sicer popravil, ključnih zadev pa ne. Vladna koalicija je zavrnila štiri rešitve, ki bi morale biti nujno uveljavljene, da bi stvar normalno funkcionirala. Prvič. Tudi po tem zakonu bo mogoče davčnim dolžnikom v primeru, ko gre za prisilno poravnavo, odpisovati oziroma zmanjševati davčne obveznosti po presoji davčnih uradnikov. Brez tega, da bi zakon ali minister kaj glede tega določal. Posamezniki, ki v davčnem postopku odločajo, imajo arbitrarno pravico, da nekomu zmanjšajo davčno obveznost ali jo odpišejo. Ta njihova odločitev ni podrejena nikakršnim kriterijem. Druga rešitev opozicije, ki je bila zavrnjena, je dejstvo, da bo tudi po tem novem zakonu o davčnem postopku možno, da računovodstvo ali davčno računovodstvo vodi kdorkoli. Večina držav ima predpisane določene kriterije in izobrazbo za subjekte, ki delajo v gospodarstvu in ki opravljajo te storitve. Zakon o davčnem postopku, ki se v Državnem zboru sprejema danes, ne določa nobenih pogojev, tako da se lahko s tem ukvarja kdorkoli. Tretjič. Podatki o dolžnikih, ki v zakonskem roku ne plačajo ugotovljenih davčnih obveznosti in tudi podatki o tem, komu se davčna obveznost odpiše, ostajajo tajni. Na eni strani vlada ohranja možnost arbitrarnega odločanja o tem, da se davki odpišejo, na drugi strani pa ohranja davčno tajnost. Nekdo, ki ne plačuje davkov, ali pa mu davčni uradnik davke odpiše ali zmanjša, ne bo nikoli postal znan. S tem je zloraba arbitrarnega odločanja veliko večja. Za davčno tajnost bo v tem zakonu veljalo tudi to, da ostanejo tajni podatki, če država nek dolg nekega subjekta spremeni v kapitalsko obveznost, kar se velikokrat dogaja. Primer: neko podjetje je državi dolžno velike vsote; če jih imajo radi, podjetja ne pošljejo v stečaj, ampak ta dolg spremenijo v kapitalski delež tega podjetja. Tudi takšni primeri bodo ostali davčna tajnost, kar je popolnoma nelogično. Za takšne transakcije namreč država uporablja javna sredstva iz proračuna in nekdo mora to plačati. Po drugi strani pa se storitve, kot je obdelava podatkov o dohodnini, dajejo v obdelavo zunanjim izvajalcem. V prejšnjih letih je velikokrat prihajalo do tega, da je finančni minister dal obdelavo dohodnine v delo zunanjemu izvajalcu, ki je za to delo najemal študentsko delovno silo. Tako je imel do palete osebnih podatkov davčnih zavezancev dostop kdorkoli. V teh primerih torej ni nobene zaščite, ko pa gre za odpis dolgov, pa je stroga tajnost. Ravno ta arbitrarnost davčnih organov, ko lahko nek davčni uradnik brez tega, da bi odločal na podlagi jasnih kriterijev, nekomu davke zmanjša, drugemu pa odpiše, je največje gojišče korupcije. Četrtič. Ta zakon uvaja stroške postopka pobiranja davkov. V določenih primerih bo treba to, da ti poberejo davek, posebej plačati. Iz teh razlogov bo poslanska skupina SDS nasprotovala sprejemu tega zakona.” Pred dvema mesecema je SDS na novinarski konferenci že predstavila sum o tem, da je posel z vladnim letalom izjemno dobra naložba za Slovenijo, kot je bilo predstavljeno s strani vlade. Janša: “Isti dan, ko smo mi na to opozorili, je Ministrstvo za finance naš sum demantiralo. Današnja izdaja poslovnega časnika Finance pa potrjuje njegovo upravičenost. Slovenska vlada je s tem t. i. poslom stoletja dodatno oškodovala državni proračun za več kot 300 milijonov tolarjev in pričakujemo, da bo za zavajanje slovenske javnosti in za oškodovanje proračuna nekdo odgovarjal.”