Janja Napast: "Spoštovanje, strpnost in enakopravnost v državi so nekatere izmed najpomembnejših vrlin pri soustvarjanju blaginje za vse."
petek, 30. 12. 2011V nadaljevanju objavljamo pogovor z Janjo Napast, novoizvoljeno poslanko SDS. Janja Napast je ena izmed mlajših poslank v PS SDS, ki je v letu 2011 absolventka Filozofske fakultete. Večino študentskih let je preživela v novinarskih vodah, ko je pričela delati v športnem uredništvu na regionalni televiziji, na Radiu Robin je med drugim dve leti pripravljala športne prispevke, kmalu pa se je zaposlila tudi v družbi za tržno komuniciranje, ki je poleg oglaševanja prioritetno delovala na projektu Korak (magazin in spletna televizija) za arhitekte, gradbenike, polagalce podov, krajinske arhitekte … ter projektu Neodvisen.si. Po letu intenzivnega sodelovanja je dobila priložnost za opravljanje dela urednice, vendar je po tehtni odločitvi ponudbo zavrnila zaradi študijskih obveznosti. Delala je tudi na televiziji, dve sezoni je vodila športno oddajo Koš (o 1. košarkarski ligi SLO), do letošnjega leta pa je snemala tudi napovedi za nekaj minutno marketinško oddajo Olimpijski kotiček za Olimpijski komite Slovenije. Kot predstavnica za stike z javnostmi je v poletnem času dve sezoni sodelovala tudi v Slovenian Beachtour-u, slovenski seriji odbojke na mivki.
V zasebnem življenju rada bere, igra klasično kitaro, uživa v naravi, sprehodih s psičko … Prepustila se je začarati orientalnemu svetu z glasbo in arabskim jezikom (ki se ga počasi, a vztrajno uči), obožuje gledališče in film. Med drugim je v decembru 2011 zaključila začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika za gluhoneme in naglušne.
Kako menite, da bo vaša starost/mladost vplivala na delo poslanke v DZ?
Starost je relativna, tudi številke kot same mi ne predstavljajo bistvenega člena pri dozorelosti posameznika oziroma pri opravljanju kakršnega koli drugega odgovornega dela, pri vključevanju v politiko. Zdi se mi, da sem vstopila v politično dogajanje ravno v najbolj kriznih časih samostojne Slovenije, ko bom lahko strpno prisostvovala pri perečih problemih, se marljivo in zagnano nagibala k rešitvam in si s tem nabirala pomembne politične izkušnje. To sprejemam kot izziv, saj se mi zdi, da so prioritetne vrednote posameznika; v modernem času predvsem, da se ljudstvu zna prisluhniti.Katera področja vas najbolj zanimajo? Zakaj?
Rada bi bila aktivna na področju kulture, šolstva, športa in mladine, ker sem s temi tematikami najbolj seznanjena, vseskozi pa sem bila tudi sama aktivna na teh področjih. Trudila bi se rada za učinkovitejši socialni dialog, tudi za konstantno sodelovanje z invalidi. Regionalni razvoj me zanima predvsem za vzpodbujanje gospodarstva, inovativnosti, dobrega dialoga med državo in lokalnimi skupnostmi itd. Ker sem v vsakdanjem življenju pozorna predvsem na komunikacijo, sporazumevanje in raznolikost v narečjih, jeziku nasploh, bi bilo zame interesantna tudi tematika zamejskih Slovencev in po svetu ter narodnih skupnosti.Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu?
Želim biti kar se da uspešna pri delu z mladinsko problematiko – prvi zaposlitvi. Razmišljam tudi o tem, da se Slovenci zavemo, da brez svoje kulture in jezika Slovenci nimamo vzpodbudne prihodnosti, a se moramo, kljub svojim koreninam, hkrati zavedati tudi, da so spoštovanje, strpnost in enakopravnost v državi nekatere izmed najpomembnejših vrlin pri soustvarjanju blaginje za vse.Kaj menite, da je pri poslanskem delu najbolj pomembno?
Poslansko delo bi morali opravljati tisti, ki iskreno cenijo vrednote, so sami zgled drugim, imajo izpiljene vrline in jih znajo tudi širiti. Pomembno je znati tudi prisluhniti in pošteno ter profesionalno izpolnjevati svojo poklicno dolžnost z vedenjem, da v hramu demokracije zastopaš glas ljudstva.Kakšno je vaše mnenje o ženskah v politiki – glede na to, da bo delež žensk v tem sklicu mandata v primerjavi z mandati doslej, skokovito narasel? Menite, da je to posledica uvedbe spolnih kvot, ali so bile ženske postavljene v izvoljive okraje?
Vesela sem, da se je število žensk v parlamentu povečalo, saj s tem vsaj poskušamo dosegati čim bolj enakopravno delovanje v družbi; tudi v državnem zboru, ki bi moralo biti zrcalo za celotno državo. Pa tudi bolje je za celotno delovanje državnega zbora. Sicer pa se mi zdi, da je za to kriva kombinacija obeh dejavnikov, kar je tudi prav.
Ali menite, da so mladi dovolj aktivni pri udejstvovanju v politiki?
Menim, da aktivnih mladih v politiki ni veliko, mogoče zaradi prepričanja, da mlajši v politiki ne računajo na hitre konkretne spremembe, ki bi reševale položaj državljanov, nesmiseln se jim zdi politični dialog, saj se je prevečkrat pokazalo, da so za določene konflikte krivi osebni interesi, lastna prepričanja in nesodelovanje v skupno dobrobit države. Prav tako je politično stanje v Sloveniji zaradi burne zgodovine še vedno naelektreno, česar se mladi radi izogibamo, malce je prisoten tudi medgeneracijski prelom z različnimi stališči. Seveda pa ne smem pozabiti na strankarske aktivneže, ki delo opravljajo učinkovito, a mogoče premalo pogosto, jasno in izrazito.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo letošnje politično leto?
Da v državi nimamo samo gospodarske, socialne, moralne in finančne krize, temveč politično krizo, se je v letošnjem letu pokazalo v raznih aferah, nedelovanju pravne države, ščitenju elit in izrabljanju položajev.
Med drugim ste v decembru zaključili začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika za gluhoneme in naglušne. Zakaj ste se odločili za študij znakovnega jezika?
Komunikacija in sporazumevanje mi predstavljata osnovno človekovo delovanje in pravico. Kot bodoča jezikoslovka sem še posebej pozorna na te stvari in v hitrem tempu, v katerem živimo, so žrtve ravno tisti, ki nimajo enakih možnosti in privilegijev kot ostali, „običajni“ ljudje. Premalokrat se obračamo na sočloveka, zato sem prepričana, da mu lahko s takšnim znanjem, ki je za nas slišeče nenavadno, za gluhe pa nujen del delovanja, izkažeš največje spoštovanje.Dejavni ste bila tudi na medijskem področju. Kako sicer ocenjujete trenutno situacijo v medijskem prostoru?
Mediji ustvarjajo politično klimo v državi, ki je bila v preteklosti preveč izkrivljena, preveč »narejena« in ravno to je tudi razlog, da je precej mlajše populacije odvrnilo od spremljanja informativnih programov. Vse bolj opažam, da so se medijske hiše osredotočile na verodostojno, raziskovalno delo in zdi se mi, da ga z vidika kritičnega gledalca bolje opravljajo. Prav tako sem navdušena nad dejstvom, da so se novinarji začeli osredotočati na osebno poštenost ljudi, tudi politikov, saj s tem lažje ustvarimo lastno mnenje o pravičnem delovanju države in se hkrati vprašamo, kako to vpliva oziroma se zrcali na družbo.Glede na to, da prihajate iz Mozirja, nas zanima, kakšno je vaše mnenje o regionalizaciji Slovenije in za kaj si boste v smislu regionalizacije prizadevali kot poslanka?
Regionalizacija bi bila nujna zaradi sočasnega, uravnoteženega razvoja v državi, s tem bi se izboljšala regionalna organiziranost, poleg tega bi se zmanjšale razlike med regijami, skupnosti bi lahko same uravnavale družbeni razvoj itd. Vendar pa je oblikovanje pokrajin kompleksen in dinamičen proces, ki bi ga morali strateško načrtovati.
Sama bi se trudila, da regionalni razvoj ne bi bil samo tehnološko inovativen, večji pomen bi se trudila dajati institucionalnim vidikom družbenega razvoja.Kaj je vaš moto?
Svoj moto življenja pogosto spreminjam oziroma prilagajam različnim izkušnjam, ki mi omogočajo, da si določene situacije vedno ogledam z različnih zornih kotov in si s tem ustvarim različne poglede, nova spoznanja. Pri razmišljanju o smislu dogajanja okoli sebe, določenih okoliščinah, si pomagam predvsem s pregovori in reki, ki odsevajo modrost naših prednikov in sodobnikov. Nekateri izmed njih, o katerih najbolj razmišljam, so:
Dve stvari sta, ki ju je treba ločevati: človek in družba. Preden se zgražaš nad družbo, se vprašaj, če si kot človek res storil svojo dolžnost. (Rihard Jakopič)
V odločilnih situacijah ni človek nič in organizacija vse! (Primož Kozak)
Bilo bi čudovito, če bi mladost znala vse, kar lahko in starost mogla vse, kar zna. (Burmanski pregovor)
Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka. (arabski pregovor)
Potrpežljivost je ključ sreče (arabski pregovor).
Niso časi slabi, temveč človek. (John Beaumont) Foto: SDS in osebni arhiv
V zasebnem življenju rada bere, igra klasično kitaro, uživa v naravi, sprehodih s psičko … Prepustila se je začarati orientalnemu svetu z glasbo in arabskim jezikom (ki se ga počasi, a vztrajno uči), obožuje gledališče in film. Med drugim je v decembru 2011 zaključila začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika za gluhoneme in naglušne.
Kako menite, da bo vaša starost/mladost vplivala na delo poslanke v DZ?
Starost je relativna, tudi številke kot same mi ne predstavljajo bistvenega člena pri dozorelosti posameznika oziroma pri opravljanju kakršnega koli drugega odgovornega dela, pri vključevanju v politiko. Zdi se mi, da sem vstopila v politično dogajanje ravno v najbolj kriznih časih samostojne Slovenije, ko bom lahko strpno prisostvovala pri perečih problemih, se marljivo in zagnano nagibala k rešitvam in si s tem nabirala pomembne politične izkušnje. To sprejemam kot izziv, saj se mi zdi, da so prioritetne vrednote posameznika; v modernem času predvsem, da se ljudstvu zna prisluhniti.Katera področja vas najbolj zanimajo? Zakaj?
Rada bi bila aktivna na področju kulture, šolstva, športa in mladine, ker sem s temi tematikami najbolj seznanjena, vseskozi pa sem bila tudi sama aktivna na teh področjih. Trudila bi se rada za učinkovitejši socialni dialog, tudi za konstantno sodelovanje z invalidi. Regionalni razvoj me zanima predvsem za vzpodbujanje gospodarstva, inovativnosti, dobrega dialoga med državo in lokalnimi skupnostmi itd. Ker sem v vsakdanjem življenju pozorna predvsem na komunikacijo, sporazumevanje in raznolikost v narečjih, jeziku nasploh, bi bilo zame interesantna tudi tematika zamejskih Slovencev in po svetu ter narodnih skupnosti.Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu?
Želim biti kar se da uspešna pri delu z mladinsko problematiko – prvi zaposlitvi. Razmišljam tudi o tem, da se Slovenci zavemo, da brez svoje kulture in jezika Slovenci nimamo vzpodbudne prihodnosti, a se moramo, kljub svojim koreninam, hkrati zavedati tudi, da so spoštovanje, strpnost in enakopravnost v državi nekatere izmed najpomembnejših vrlin pri soustvarjanju blaginje za vse.Kaj menite, da je pri poslanskem delu najbolj pomembno?
Poslansko delo bi morali opravljati tisti, ki iskreno cenijo vrednote, so sami zgled drugim, imajo izpiljene vrline in jih znajo tudi širiti. Pomembno je znati tudi prisluhniti in pošteno ter profesionalno izpolnjevati svojo poklicno dolžnost z vedenjem, da v hramu demokracije zastopaš glas ljudstva.Kakšno je vaše mnenje o ženskah v politiki – glede na to, da bo delež žensk v tem sklicu mandata v primerjavi z mandati doslej, skokovito narasel? Menite, da je to posledica uvedbe spolnih kvot, ali so bile ženske postavljene v izvoljive okraje?
Vesela sem, da se je število žensk v parlamentu povečalo, saj s tem vsaj poskušamo dosegati čim bolj enakopravno delovanje v družbi; tudi v državnem zboru, ki bi moralo biti zrcalo za celotno državo. Pa tudi bolje je za celotno delovanje državnega zbora. Sicer pa se mi zdi, da je za to kriva kombinacija obeh dejavnikov, kar je tudi prav.
Ali menite, da so mladi dovolj aktivni pri udejstvovanju v politiki?
Menim, da aktivnih mladih v politiki ni veliko, mogoče zaradi prepričanja, da mlajši v politiki ne računajo na hitre konkretne spremembe, ki bi reševale položaj državljanov, nesmiseln se jim zdi politični dialog, saj se je prevečkrat pokazalo, da so za določene konflikte krivi osebni interesi, lastna prepričanja in nesodelovanje v skupno dobrobit države. Prav tako je politično stanje v Sloveniji zaradi burne zgodovine še vedno naelektreno, česar se mladi radi izogibamo, malce je prisoten tudi medgeneracijski prelom z različnimi stališči. Seveda pa ne smem pozabiti na strankarske aktivneže, ki delo opravljajo učinkovito, a mogoče premalo pogosto, jasno in izrazito.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo letošnje politično leto?
Da v državi nimamo samo gospodarske, socialne, moralne in finančne krize, temveč politično krizo, se je v letošnjem letu pokazalo v raznih aferah, nedelovanju pravne države, ščitenju elit in izrabljanju položajev.
Med drugim ste v decembru zaključili začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika za gluhoneme in naglušne. Zakaj ste se odločili za študij znakovnega jezika?
Komunikacija in sporazumevanje mi predstavljata osnovno človekovo delovanje in pravico. Kot bodoča jezikoslovka sem še posebej pozorna na te stvari in v hitrem tempu, v katerem živimo, so žrtve ravno tisti, ki nimajo enakih možnosti in privilegijev kot ostali, „običajni“ ljudje. Premalokrat se obračamo na sočloveka, zato sem prepričana, da mu lahko s takšnim znanjem, ki je za nas slišeče nenavadno, za gluhe pa nujen del delovanja, izkažeš največje spoštovanje.Dejavni ste bila tudi na medijskem področju. Kako sicer ocenjujete trenutno situacijo v medijskem prostoru?
Mediji ustvarjajo politično klimo v državi, ki je bila v preteklosti preveč izkrivljena, preveč »narejena« in ravno to je tudi razlog, da je precej mlajše populacije odvrnilo od spremljanja informativnih programov. Vse bolj opažam, da so se medijske hiše osredotočile na verodostojno, raziskovalno delo in zdi se mi, da ga z vidika kritičnega gledalca bolje opravljajo. Prav tako sem navdušena nad dejstvom, da so se novinarji začeli osredotočati na osebno poštenost ljudi, tudi politikov, saj s tem lažje ustvarimo lastno mnenje o pravičnem delovanju države in se hkrati vprašamo, kako to vpliva oziroma se zrcali na družbo.Glede na to, da prihajate iz Mozirja, nas zanima, kakšno je vaše mnenje o regionalizaciji Slovenije in za kaj si boste v smislu regionalizacije prizadevali kot poslanka?
Regionalizacija bi bila nujna zaradi sočasnega, uravnoteženega razvoja v državi, s tem bi se izboljšala regionalna organiziranost, poleg tega bi se zmanjšale razlike med regijami, skupnosti bi lahko same uravnavale družbeni razvoj itd. Vendar pa je oblikovanje pokrajin kompleksen in dinamičen proces, ki bi ga morali strateško načrtovati.
Sama bi se trudila, da regionalni razvoj ne bi bil samo tehnološko inovativen, večji pomen bi se trudila dajati institucionalnim vidikom družbenega razvoja.Kaj je vaš moto?
Svoj moto življenja pogosto spreminjam oziroma prilagajam različnim izkušnjam, ki mi omogočajo, da si določene situacije vedno ogledam z različnih zornih kotov in si s tem ustvarim različne poglede, nova spoznanja. Pri razmišljanju o smislu dogajanja okoli sebe, določenih okoliščinah, si pomagam predvsem s pregovori in reki, ki odsevajo modrost naših prednikov in sodobnikov. Nekateri izmed njih, o katerih najbolj razmišljam, so:
Dve stvari sta, ki ju je treba ločevati: človek in družba. Preden se zgražaš nad družbo, se vprašaj, če si kot človek res storil svojo dolžnost. (Rihard Jakopič)
V odločilnih situacijah ni človek nič in organizacija vse! (Primož Kozak)
Bilo bi čudovito, če bi mladost znala vse, kar lahko in starost mogla vse, kar zna. (Burmanski pregovor)
Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka. (arabski pregovor)
Potrpežljivost je ključ sreče (arabski pregovor).
Niso časi slabi, temveč človek. (John Beaumont) Foto: SDS in osebni arhiv