Poslanke in poslanci so na današnji 3. redni seji Državnega zbora obravnavali novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Janez Magyar.
V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
JANEZ MAGYAR (PS SDS): Pred nami je obravnava novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga je Vlada v zakonodajni postopek vložila v obravnavo po nujnem postopku. V SDS menimo, da vsebina zakona ne sledi poslovniški določbi, ki določa obravnavo zakona zaradi preprečitve nastanka težko popravljivih posledic za delovanje države.
Vsebina zakona nima takšne narave. Imeli smo recimo Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki je bil tudi dan v obravnavo po nujnem postopku in sprejet julija v Državnem zboru. In ta zakon se sploh ne izvršuje.
Vsebina zakona je pripravljen na podlagi dogovarjanja s Sindikati javnega sektorja in Vlade Republike Slovenije. Potrebno je poudariti, da se zakon ne dotika ustrezne stimulacije, ki bi omogočila, da bi bili javni uslužbenci učinkovitejši.
Zakon tudi ne naslavlja vprašanj, ki se dotikajo zaposlenih v javnem sektorju, ki prejemajo minimalno plačo. Na to je na seji odbora, kjer smo obravnavali Predlog zakona, opozorili tudi predstavnik Konfederacije slovenskih sindikatov.
Prav tako je opozoril na vprašanje odprave plačnega stropa. Dejstvo je, da je za normalno delovanje države enako pomembno dobro delovanje tržnega gospodarstva, torej zasebnega sektorja, in dobro delovanje javnega sektorja.
Ko govorimo o javnem sektorju in plačnem sistemu v javnem sektorju se odpirata dve ključni vprašanji. In sicer, plačilo po delu oziroma neplačilo po delu in učinku ter primerjanje neprimerljivega. V Poslanski skupini SDS menimo, da je pri sistemu plač v javnem sektorju potreben poseben poudarek nameniti višini sredstev za variabilni del plače, se pravi, za nagrajevanje po delu in učinkih tega dela. Če bi naredili anketo v javnem sektorju, bi videli, da bolj kot nekdo dela, bolj, ko je nekdo obremenjen, boljše rezultate ima bolj je nezadovoljen z lastno plačo. Nekdo dela manj, išče, kot rečeno, bližnjice, manj naredi, bolj je zadovoljen s plačo, bolj pritiska na uravnilovko, bolje za to, da ne pride do nikakršnih sprememb.
Reforma sistema plač v javnem sektorju bi morala biti iti v smeri, kjer sta danes ključna problema, se pravi, v zagotavljanje večjega obsega sredstev za plače za fleksibilen del, da bodo tisti, ki bodo v določenem mesecu naredili več tudi bolje plačani in da se naredijo sistemski popravki, tako da se isti kalup ne razteguje na storitveni in administrativni del javnega sektorja.
.@JanezMagyar: Reforma sistema plač v javnem sektorju bi morala iti v smeri zagotavljanja večjega obsega sredstev za plače za fleksibilen del (kdor naredi več, je plačan več) in da se naredijo sistemski popravki, da se isti kalup ne razteguje na storitveni in administrativni del. pic.twitter.com/hS6JNJI3V3
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 25, 2022
Tudi Fiskalni svet je glede proizvodne vrzeli inflacije in gospodarske rasti dodal, da ga skrbi ali bo državna blagajna vzdržala finančne obremenitve ter izrazil potrebno po pogovoru z vsemi sindikati za oblikovanje sistemskih rešitev.
Menimo, da so plače nizke tudi v realnem sektorju, zato v Slovenski demokratski stranki predlagamo, da država mora zmanjšati porabo in zagotoviti konkurenčno podjetništvo ter ohraniti nižjo obdavčitev plač.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pričakujemo oblikovanje sistemskih rešitev na področju plač v javnem sektorju v roku, ki ga je izpostavila tudi ministrica na seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.