Janez Janša: »Zgodovina je dokazala, da je bila slovenska osamosvojitev pravi in upravičen korak«.

»Kljub temu pa se to danes skuša posredno ali neposredno velikokrat prikazovati kot nekaj, kar je bilo narobe,« je na predstavitvi zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve v Novem mestu dejal predsednik SDS. Predsednik SDS Janez Janša je pred polnim avditorijem v Novem mestu predstavil zbornik Bela knjiga slovenske osamosvojitve: nasprotovanja, ovire, izdaja. Uvodoma se je dotaknil jugonostalgije, ki je v zadnjem času spet dobila nek zagon. Poudaril je, »da se je vsaj del te nostalgije politično organiziral in smo lahko na vstajah lani jeseni spremljali predvsem simbole bivše države in zelo redko simbole samostojne Slovenije«. Ti glasovi po njegovem mnenju danes prihajajo predvsem iz tistega dela slovenskega političnega spektra, ki je v času osamosvajanja prisegal na Temeljno listino. To je dokument, ki ga je komunistična nomenklatura lansirala kot protiutež Majniški deklaraciji. »V teh dveh dokumentih je izražena osnovna konceptualna razlika, ki je obstajala v takratni slovenski politiki glede naše prihodnosti,« je dejal. »V Majniški deklaraciji je namreč pisalo, da želimo živeti v svobodni in suvereni državi slovenskega naroda, Temeljna listina pa je videla mesto Slovenije še naprej v Jugoslaviji,« je spomnil.»Del te jugonostalgije je povezan s tem, da se starejša generacija spominja časov njihove mladosti. Vsak se rad spominja časov, ko je bil mlad in ta del nostalgije je razumljiv. Da pa nekdo joka za režimom, kjer so se drastično kršile človekove pravice, kjer smo imeli povprečno plačo v višini 27% avstrijske, ob tem da je bila povprečna plača v Sloveniji pred drugo svetovno vojno skoraj 80% povprečne plače v Avstriji, ob tem da se oblikuje nek režim, kjer je sekretariat partije odločal, koga se bo ubilo, brez tega, da bi se mu dokazovala kakršnakoli krivda …, kaže, kako daleč smo zatavali v tem vrednostnem sistemu in v tem so bistveni razlogi za vsesplošno krizo, o kateri danes v Sloveniji govorimo,« je dejal predsednik SDS.Časa osamosvajanja se eden od ključnih osamosvojiteljev kljub temu spominja z navdušenjem. »Velikanska večina ljudi je glasovala za samostojno Slovenijo in to iz prepričanja, iz srca, z dušo in ne iz preračunljivosti,« je dejal. »Demos je na prvih večstrankarskih volitvah nastopil s programom, ki je izhajal iz Majniške deklaracije, medtem ko je takratna komunistična politika, ki je začela svoj proces preimenovanja, ne pa tudi vrednostnega preoblikovanja, nastopila s programom, ki je precej radikalno nasportoval slovenski osamosvojitvi. To je bil čas, ko je Milan Kučan dejal, da odcepitev Slovenije nikoli ni bila njegova intimna opcija in da o tem težko celo razmišlja, Janez Stanovnik pa je dejal, da bi bila odcepitev Slovenije samomor,« je spomnil Janez Janša.»Prve večstrankarske volive so prinesle pičlo zmago Demosa, Demosova koalicija je postala vlada, ta vlada je začela uresničevati Majniško deklaracijo in je to na koncu kljub velikim težavam in odporom, tudi uresničila. Ko je ta projekt uspel, se je začela propagandna vojna, ki je imela za cilj, da se pomen slovenske osamosvojitve za zgodovino slovenskega naroda minimalizira, kolikor je to možno. Del teh naporov je tudi poudarjanje, kako je bilo v bivši državi boljše,« je dejal predsednik SDS. Izpostavil je pismo bralke, ki ga je ta taden objavil eden od slovenskih časnikov, v katerem osamosvojitev pravzaprav razglaša za zločin, češ odšli smo iz neke idealne države v to kruto Slovenijo. »Danes je v Sloveniji marsikaj narobe, tranzicija nam ni uspela, vladajo nam elite, ki so se potegnile iz bivšega režima, umor se razglaša za nekaj sprejemljivega, če pa nek delavec ukrade vijak, je to kriminal. Ni razlogov, da bi bili zadovoljni, s tem stanjem, v katerem smo, kljub temu pa se je potrebno vpašati, kakšna bi bila alternativa, če bi ostali v bivši državi in bi nas potegnilo v isto balkansko vojno, ki se je začela na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini in bi krvaveli v tistih spopadih. Jugoslavija bi razpadla v vsakem primeru, ne glede na to ali smo Slovenci glasovalni na plebiscitu za osamosvojitev ali ne. S tem, ko smo pravočasno naredili ta korak, smo se izognili velikim žrtvam in smo se še pravočasno odlomili iz tega balkanskega soda smodnika, ki je kasneje eksplodiral s polno močjo,« je poudaril Janez Janša.»Zgodovina je dokazala, da je bila slovenska osamosvojitev pravi in upravičen korak, kljub temu pa se to danes skuša posredno ali neposredno velikokrat prikazovati kot nekaj, kar je bilo narobe,« je dejal. »Nihče v tujini danes ne bo rekel, da je bila osamosvojitev napaka, niti tisti, ki so bili proti slovenski osamosvojitvi,« je še dodal. Pojasnil je, da je v zborniku Bela knjiga slovenske osamosvojitve nekaj sto imen, ki so bila proti slovenski osamosvojitvi. »Prav vsi ti ljudje so v samostojni Sloveniji, v državi, ki so ji nasprotovali, napredovali. Slovenska tranzicija ni uspela, ker je notranji razvoj države od osamosvojitve večinoma vodila garnitura, ki je nasprotovala nastanku te države,« je poudaril predsednik SDS. Navedel je nekaj primerov: »Poslanec tedanje liberalne demokracije Franco Juri je napisal odprto pismo slovenski javnosti na dan, ko bi moral glasovati za slovensko državo in je rekel, da ne bo niti prišel v Ljubljano, ker da je to žalosten dan, ker nastaja neka zatohla provinca in bo raje gledal na odprto morje. Ta poslanec je dve leti kasneje postal ambasador te države, za katero ni hotel glasovati. Drugi tak primer je Jaša Zlobec, ki je potem postal ambasador v Belgiji. Najhujši primer iz te skupščinske zgodbe nasprotovanja ja Roman Jakič. Ni bilo priložnosti, ki bi jo izpustil, da ne bi grobo napadel nastajanja slovenske vojski in vsega, kar je povezano z obrambo. Tisti, ki smo to zagovarjali, smo bili malodane teroristi. Ta je danes minister za obrambo, na čelu vojske, ki je po njegovem ne bi smelo biti.«Razdvojenost slovenske politike je po besedah Janeza Janše naredila proces osamosvajanja izjemno težak. Najhujši udarec je sledil 16. maja 1990, ko je prisegala Demosova vlada, to je bil dan ko je jugoslovanska armada začela razoroževati slovensko teritorialno obrambo. Ivan Oman in Jože Pučnik sta razorožitvi dejala veleizdaja. »Za razorožitev je bil izbran dan, ko je bila Slovenija v bistvu obglavljena. Tega si ni izmislila JLA, to je bil izbor narejen na relaciji Ljubljana – Beograd. Kučan se je mirno delal, da nima nobenih informacij, že čez nekaj dni, ko so prišle dodatne informacije, se je ugotovilo, da je lagal. On je bil natančno obveščen o tem, kja se dogaja. Obstaja pričevanje o tem, da je vse skupaj potekalo v dogovoru,« je dejal prvi obrambni minister. »Milan Kučan ni čutil potrebe, da bi pojasnil, zakaj je lagal na tistem prvem sestanku in zakaj je potem trajalo več kot dva dni, ko se je ugotovilo, da razorožitev poteka, da je predsedstvo prepovedalo oddajanje orožja,« je poudaril. Če bi Slovenija obdržala orožje, zelo verjetno intervencije JLA ob razglasitvi osamosvojitve ne bi bilo, kakor tudi ne smtnih žrtev, še meni Janša.Dotaknil se je tudi naporov za mednarodno priznanje samostojne Slovenije. Kot je dejal, nas na začetku pravzaprav noben od pomembnejših svetovnih političnih akterjev ni podpiral. »Imeli smo nekaj več simpatij v Avstriji in Nemčiji, ostale države pa so bile več ali manj zagovornice enotne Jugoslavije,« je dejal. Politiki kontinuitete niso bili pri tem v nobeno pomoč. »Kučan in Ribičič sta prepričevala italijanskega politika Piera Fassina, naj ne podari mednarodnega priznanja Slovenije Demosu,« je spomnil. »Za mednarodno priznanje so veliko naredili tudi rojaki po svetu, ki so ustvarjali pritiske in nadomestili izpad naše diplomacije,« je poudaril. In kot je dejal, tujina je priznala, da se je zmotila, ključni nasprotniki osamosvojitve v Sloveniji pa tega niso bili nikoli sposobni«.Spomnil je na prvi postroj enot slovenske vojske v Kočevski Reki 14. decembra 1991. Kot je dejal, je postroj pozdravil predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ker nihče iz vrhovnega poveljstva tega ni želel  storiti, z izjemo gospoda Omana, ki pa je bil takrat bolan. Na poti v Kočevsko Reko je prišlo sporočilo iz urada predsednika predsedstva Milana Kučana, da se prepoveduje predaja raporta predsedniku vlade, češ da nima nobenih pristojnosti v zvezi z vojsko. »Slabega pol leta kasneje, ko je Demosova vlada realizirala priprave na osamosvojitev in ko je bila Slovenija napadena, pa je bil Lojze Peterle naenkrat primeren, da se mu pošlje vojna napoved,« je dejal. Poudaril je, da je general Kolšek iz petega vojaškega območja v Slovenijo poslal grožnjo in zahtevo za predajo, ki pa ni bila naslovljena na Milana Kučana, ampak na Lojzeta Peterleta in na vlado.