Na včerajšnjem intervjuju v oddaji Sredin gost je predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša izpostavil, da bo Evropska unija močna takrat, ko jo bodo sestavljale močne države članice. Članice, v katerih ne bo prihajalo do takšnih incidentov, kjer se nad sodnika vršijo pritiski, naj se nekoga obsodi za umor, ki ga ni storil.
Včeraj je na TVSLO 3 v oddaji Sredin gost potekal pogovor s predsednikom Slovenske demokratske stranke Janezom Janšo. Tema pogovora so bile aktualne zadeve doma in po svetu ter prihajajoče volitve v Evropski parlament
V pogovoru z voditeljem Igorjem Pirkovičem se je najprej dotaknil aktualne oprostilne sodbe Milka Noviča in pritiskov z vrha, o katerih je javno spregovoril sodnik Zvezdan Radonjić. Janez Janša je dejal, da gre za prvi primer, ko si je sodnik upal javno spregovoriti o pritiskih nanj: "Zdaj, ko je razgaljeno, da v Sloveniji nimamo pravosodja, temveč krivosodje, Ministrstvo za pravosodje skuša zgolj z neko votlo izjavo postaviti stvari v kontekst nekoliko nenavadnega dogodka. Večina drugih primerov je takšna, da očitno te stvari potekajo po dogovoru in ni nobenih pritiskov, ker je vse vnaprej dogovorjeno." Prav tako je Janša izpostavil, da bi se glede tega dogodka moral opredeliti tudi predsednik Borut Pahor, saj je ravno v času njegove vlade postal predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, Zvonko Fišer pa generalni državni tožilec: "Od takrat naprej so se stvari na področju pravosodja obrnile na slabše, ta podsistem države pa je postal popoln ujetnik globoke države. Razen votle izjave Ministrstva za pravosodje, danes nobena od uradnih institucij ni podala nikakršne reakcije. /.../ Tisti, ki bi morali nekaj storiti, to situacijo poznajo in jo ščitijo." Janša je še dodal, da bo o tej zadevi moral spregovoriti tudi Evropski parlament, saj je Evropska komisija že zaradi bistveno milejših sumov sprožila postopke proti Madžarski in Poljski:
Tisti, ki pravi, da se ne sme pred Evropo prati domačega perila, sploh ne ve, kaj govori. Evropa smo tudi mi, bruseljski parlament je toliko naš kot je nemški ali luksemburški. Zagotovo je dolžnost vseh naših poslancev v Evropskem parlamentu, da o pritiskih na sodnika spregovorijo tudi v Evropskem parlamentu oz. v Bruslju.
Naslednja tema pogovora je bilo zasedanje Sveta za nacionalno varnost, ki ga je Janez Janša ocenil kot neučinkovitega: Svet se je sestal ob domnevnih pritiskih na komercialno televizijo v tuji lasti, ni pa se sestal zaradi drastičnih povečanj ilegalnih prehodov slovenske meje, zaradi drastičnega osipanja Slovenske vojske, kjer vsakih dva meseca zgubimo pol čete vojakov, zaradi razpadajočega sistema primarnega zdravstva, ki je tudi vitalnega pomena za nacionalno varnost. Moral bi se sestati nenazadnje takrat, ko je že četrtič zaporedoma Slovenska vojska in Minister za obrambo predal predsedniku države poročilo, v katerem piše, da Slovenska vojska, v primeru vojne, ne more braniti Slovenije. Predsednik je ocenil, da dogajanje prehaja v tragikomedijo, toda
ko se komedije dogajajo v vladi in se odražajo v položnicah, davkih in trošarinah, je to pač prehod iz komedije v tragedijo.
Janša je mnenja, da ima Slovenija predsednika vlade, "ki ne loči pristojnosti niti domačih institucij niti evropskih, prav tako pa imamo osrednje medije, ki ne ločijo med Svetom EU in Evropsko komisijo". Pred nekaj dnevi je namreč Marjan Šarec obtoževal Evropsko komisijo, da ni bila poleg pri podpisu arbitraže med Slovenijo in Hrvaško, kljub temu da to ni bila stvar evropskega prava in politike: "Šarec je sedaj član Evropskega sveta, ki je bil prisoten pri podpisu arbitraže, naj tam protestira, ne pa da se obrača na Evropsko komisijo."
Janša je nadaljeval z medsosedskimi odnosi med Slovenijo in Hrvaško, ki še nikoli niso bili tako slabi, prav tako pa ugled Slovenije še nikoli ni bil na tako nizkem nivoju:
Hrvaška si je v zadnjem obdobju nabrala veliko kredibilnih točk, v Dubrovniku je namreč potekal vrh sedemnajsterice, vključena je bila v tamkajšnja dogajanja, s Kitajsko je podpisala 7 konkretnih projektov. V tem času smo mi sami sebi streljali v obe koleni.
Spomnil je tudi na Zakon o dohodnini, ki bi lahko rešil absurdno situacijo v Sloveniji. Šarčeva vlada je namreč z dvigom minimalne plače in ostalimi prejemki mnogo ljudi oškodovala, saj so padli v višji dohodninski razred. Zakon bi uredil zadeve tako, da bi ljudem, tudi revnim družinam, ostalo več v žepu, hkrati pa bi se zmanjšali izdatki za socialne transferje: "Bolj normalno bi bilo, da ljudje svoj denar obdržijo, ne pa da ga morajo plačati preko davkov in prispevkov, potem jim pa nekaj tega država vrne nazaj.
Če je nekdo dobil 50 evrov višjo plačo, pade v višji dohodninski razred in bo moral plačati 100 evrov več dohodnine, tako je na izgubi in ne na profitu. Z Zakonom o dohodnini smo to želeli popraviti, a ga je koalicija enotno zavrnila.
V Evropski uniji je pogosta tema pogovorov tudi vprašanje varnosti, konec koncev lahko mnogokrat slišimo, da je Unija mirovni projekt, kar drži, ni pa res, da se od konca 2. svetovne vojne na evropski celini ni prihajalo do incidentov, kar nekateri mnogokrat poudarjajo. Del te celine je tudi Bosna, Kosovo, pa Slovenija in še mnoge druge vzhodnoevropske države, kjer so se dogajale vojne: "Razumevanje Evrope in evropske varnosti pogosto zapira vzhodnoevropske vzorce. Vidi se, da imajo škarje in platno v rokah ljudje Zahodne Evrope, torej ljudje, ki so bili rojeni v blagostanje in mir ter niso preživeli tistega, kar smo mi." Tudi odgovori na migrantsko krizo leta 2015 so bili precej različni, a so se v zadnjih letih stališča precej poenotila:
Celo evropski socialisti, kot eno od glavnih tem evropskih volitev, izpostavljajo varnost, varne meje tudi zaščito pred ilegalnimi migracijami. Še tri leta nazaj pa so kričali, da mora imeti Evropa odprte meje, da so vsi dobrodošli.
Kot pomembno temo Janša izpostavlja tudi vprašanje družinske politike: "Družinska politika ni sociala, temveč investicija, najpomembnejša naložba v prihodnost, zato ni sprejemljivo, da se obnašamo, češ vse je v redu, mi nimamo otrok, jih bomo pa pač uvozili." Janša je izpostavil, da je razumljivo, da nekateri odhajajo v tujino, kroženje pameti ljudi je dobrodošlo, toda v zadnjih letih prihaja do odliva ljudi nad normalno mejo.
Predsednik SDS je izpostavil tudi slabo črpanje sredstev iz evropskih skladov, kjer je Sloveniji na voljo več kot 2 milijardi evrov, a jih je Slovenija do danes počrpala le 18 %, zato je upravičen strah, da "bo Slovenija, ki si je izpogajala položaj neto finančni položaj, ostala neto plačnica, ker ne bo sposobna počrpati teh sredstev", kar pomeni, da bomo več denarja vložili, kot ga bomo prejeli.
Na samem koncu se je Janez Janša dotaknil še prihajajočih volitev poslancev v Evropski parlament in novo nastajajočih strank. Dejal je, da v Bruselj izvolimo 8 poslancev, prag za izvolitev pa je 8%, "tak način glasovanja pa narekuje združevanje, ne pa drobljenje", v nasprotnem primeru gredo glasovi v nič in to so izgubljeni glasovi. Prav zato smo v Slovenski demokratski stranki združili moči in se povezali s še eno pomladno stranko, Slovensko ljudsko stranko: "Vesel sem, da smo s SLS sestavili skupno listo, saj je to edini način, da se odgovori na izziv takšnega volilnega sistema. Torej produktivno, da glasovi ne gredo v nič." Na vprašanje, kako to, da sam ne kandira na tej listi, pa je dejal, da ima SDS odlično listo z dobrimi kandidati, sam pa ima veliko stvari za postoriti še doma. "Evropska unija bo namreč močna takrat, ko jo bodo sestavljale močne države članice, torej ne takšne, kjer se izvajajo pritiski na sodnika, naj se obsodi nekoga za umor, ki ga ni storil", je Janša zaključil intervju.
Celoten intervju si lahko ogledate spodaj.
