Janez Janša: Zavedali smo se potrebe po solidarnosti, kar smo dokazali tudi v praksi

Danes je v državnem zboru potekalo nadaljevanje redne julijske seje DZ. Poslanke in poslanci so tokrat zastavljali vprašanja predsedniku vlade Janezu Janši in ministrom Vlade Republike Slovenije.

Še pred samim začetkom zastavljanja vprašanj je bil predsednik vlade s strani opozicije deležen očitkov na svoje zapise na družbenih omrežjih, nanašajoče se na 25. obletnico genocida v Srebrenici, ki smo jo obeleževali v soboto. Janša je spomnil, da je za eno od mednarodnih institucij leta 2009 ob 20. obletnici padca Berlinskega zidu napisal študijo, kjer je med drugim analiziral tudi vzroke, ki so pripeljali do morije na Balkanu, »na podlagi te študije sem bil tudi potem izbran za vodenje mednarodne iniciative za dopolnitev resolucije Združenih narodov o genocidu«. »Genocid v Srebrenici je zasnovalo isto zlo, ki se je kotilo na Akademiji jugoslovanske armade v Beogradu,« je prepričan Janša, ki je spomnil na takratno doktrino, da je treba nasprotnika, bodisi agresorja bodisi razrednega sovražnika, fizično uničiti, se pravi ubiti.

Ne bi bilo Srebrenice, ne bi bilo Ruande, ne bi bilo številnih podobnih genocidnih dejanj v svetu, če bi svet zmogel enako obsoditi vse zločine, ne glede na to, katera ideologija jih je spodbudila.

»Prizadevamo si, da se resolucija Združenih narodov o genocidu ustrezno dopolni. Dokler bo možno nekaznovano pobijati v imenu ene ideologije, v imenu druge pa bo to obsojeno, toliko časa se bodo genocidi v svetu dogajali. V civiliziranem svetu temu dejstvu nihče ne nasprotuje, razen v Sloveniji,« je prepričan Janša.

V nadaljevanju se je ob zastavljanju poslanskih vprašanj predsednik vlade dotaknil ranljivih skupin prebivalstva: »Niti v časih, ko v Sloveniji ni bilo epidemije, ranljive skupine niso dobile toliko skupne pomoči kot ravno v zadnjih mesecih.« Pojasnil je, da Vlada RS ni ukinjala subvencioniranega prevoza za dijake in študente v času poletnih počitnic, »pravna podlaga za subvencioniranje prevoza poleti ne obstaja. V preteklosti so ta sredstva zagotovili izvajalci z viškom, ki so ga ustvarili čez leto, letos teh viškov zaradi epidemije ni bilo«. Kljub temu so Ministrstvo za infrastrukturo in prevozniki združili moči in zagotovili subvencioniran prevoz tudi čez poletje.

»Manj kot bo okuženih s koronavirusom, manj restriktivnih ukrepov bo potrebnih,« pravi Janša, ki si želi, da bi drugi val epidemije uspešno obvladali, posledično pa zaustavljanje javnega življenja in gospodarstva ne bi bilo potrebno. Po njegovih besedah nikakor ni namen vlade sprejemati restrikcij zoper najranljivejše: »V zadnjih mesecih smo dokazali, da vemo, kje je potrebna solidarnost in da smo to solidarnost v veliki meri tudi v praksi manifestirali.« Na očitke, da bi morebitni varčevalni ukrepi bili podobni ZUJF-u: »ZUJF je bil potreben, ker se je nekaj let prej višala javna poraba, sredstva v javni blagajni pa zmanjševala. Denarja je enostavno zmanjkalo. Ti ukrepi so rešili Slovenijo pred trojko, sicer bi šli po poti Grčije.«

V nadaljevanju je predsednik vlade odgovoril na vprašanja, povezana z NPU. Izpostavil je, da je NPU »bila postavljena kot politični projekt z velikim bremenom korupcije že na samem začetku« in predstavlja jedro problema politizacije policije. Poskusi depolitizacije NPU, ki jih je SDS začela že leta 2013, še niso padli na plodna tla. Stranka SDS bo vztrajala pri depolitizaciji tega pomembnega organa, ki je ustanovljen za preiskovanje najhujših oblik kriminala, in težila k temu, da »da bi se kazniva dejanja prioritetno obravnavala po teži in po nevarnosti za družbo ali pa po gospodarski škodi.«

Na NPU je zaposlenih okoli 70 kriminalistov od 900 kriminalistov, ki jih imamo v Sloveniji. Kriminalisti NPU letno obravnavajo en primer na kriminalista, medtem ko vsak od ostalih slovenskih kriminalistov obravnava okoli 60 primerov na leto. Ob manjši obremenitvi pa premier Janša izpostavlja tudi manjšo storilnost in uspešnost NPU ter neprimerno povezanost med mediji in organom, ki naj bi bil v svojem delovanju samostojen: »Niti ene resne ovadbe, niti ene obtožnice, ničesar, hkrati pa polno raznoraznih aktivnosti, ki so vzplamtele na ta način, da je bila kamera te ali pa one televizije na licu mesta hišnih preiskav pred preiskovalci.«

Kritične pa niso samo povezave z mediji, nizka storilnost in neprimerno izbiranje primerov, ki jih NPU obravnava. Osrednji problem je politizacija organa, ki ga je med drugim vodil Aleksander Jevšek, trenutni župan Murske Sobote in vrst SD, za njim pa Janko Goršek, oče Luke Gorška, ki je trenutno predsednik Mladega foruma, podmladka SD. Politizacija NPU pa pomeni, da se del slovenske kriminalistične policije uporablja za obračun s političnimi nasprotniki in to »Natančno po odstavku, ki ga je zaslužni prof. Ljubo Bavcon napisal v uvodu zakona o kazenskem postopku tam nekje sredi 80. let, da sta kriminalistična policija in sodstvo sredstvi za zatiranje razrednega sovražnika, se pravi političnega nasprotnika«. 

Glede debirokratizacije Slovenije je pojasnil, da je Svet za debirokratizacijo že začel s svojim delovanjem:

Novo okolje z manj birokracije, predvsem na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju, bomo začeli ustvarjati že s 1. januarjem naslednjega leta.

»Ocenjujem, da je z odpravo večjega dela birokratske navlake mogoče BDP Slovenije povečati vsaj za 1 %, toliko je nepotrebnih ovir«, dodaja Janša.

Ob koncu je odgovoril še na vprašanje glede demografskega sklada. »Demografska politika je kompleksna. Strateško je demografija prepoznana tudi znotraj EU kot najpomembnejša tema, v tem programu evropske komisije aktualnega petletnega mandata je to še posebej izpostavljeno,« pravi predsednik vlade, ki med drugim z naslednjim letom obljublja subvencioniranje vrtca za otroke, ki zdaj subvencije niso deležni, kar je samo eden od korakov k boljši demografski sliki Slovenije.