Janez Janša za Večer: "Patria usodna za rdeči sodni monopol. Ostane rdeči kapitalski"

Objavljamo intervju s predsednikom Slovenske demokratske stranke, ki je izšel v soboto, 1. junija 2013, v časniku Večer. Kako boste plačali 37.000 evrov kazni in dve leti preživeli v zaporu, če bo kazen, ki jo v zadevi Patria predlaga tožilec Ferlinc, v ponedeljek izrečena, sodba pa na neki točki pravnomočna?”To se ne bo zgodilo. Takšna sodba ne bi nikoli zdržala. Če bi lahko bil res nekdo v vsaj formalno demokratični državi obsojen zato, ker naj bi neznanega dne na neznanem kraju na neznan način sprejel obljubo nedoločene nagrade za druge zato, da bi neznanega dne na neznani način vplival na neznane osebe, da bi storile neznano uradno dejanje, potem smo sredi velike farse. Ta farsa bi bila večja kot tista iz leta 1988. Takrat si je vojaški tožilec vsaj izmislil zeleni flomaster in neko aktivno dejanje.”Torej v ponedeljek pričakujete oprostilno sodbo. Za vse?”Seveda lahko govorim predvsem zase. Dveh od petih obtožencev sploh ni več v postopku, ker sta izločena. Kako je mogoče v takšni situaciji izreči sodbo, mi ni jasno, a očitno se tudi to da. Tonetu Krkoviču tožilec očita, da je bil v tistem času kandidat za načelnika generalštaba, kar je absurdno in tudi sicer ni res, Ivanu Črnkoviču pa je bilo dokazano zgolj to, in tega tudi sicer ni skrival, da si je kot vsak podjetnik prizadeval za pridobitev posla. Vendar mene pri tem ni bilo zraven na noben način.”Je vtis, da pred ponedeljkovo sodbo morda bolj kot doslej poudarjate, da je Patria politični proces, pravi? Kot da skušate za primer obsodilne sodbe še bolj odločno poudarjati, dokazovati, da naj bi bila to politična gonja.”To se je že dokazalo na samem začetku, ko je Mladina objavila obtožni predlog mesec dni prej, preden smo ga prejeli obtoženci. Nazadnje pa v ponedeljek, ko je imel tožilec Ferlinc politično predavanje, v katerem je posegel v čas osamosvojitve pa tako imenovane trgovine z orožjem, se spustil na raven političnih špekulacij in obrekovanja, tudi osebnih žalitev, hkrati pa v štirih urah ne on ne njegov pomočnik nista uspela povedati niti tega, kakšno nagrado naj bi meni obljubili.”Je pa izpostavil zlorabo ene najvišjih funkcij v državi. Funkcije predsednika vlade, kar ste vi takrat bili.”Ni izpostavil, ampak je obrekoval, ne da bi navedel en sam dokaz. Kakšno nagrado naj bi mi obljubili? Kdaj? Na kakšen način? Kje? Kaj naj bi storil v zameno? Niti na eno od teh vprašanj ni ponudil konkretnega odgovora. So mi obljubili en evro? Milijon evrov? Poceni letalske karte, kot jih ima Virant? Usluge z Brda, kot so jih ponudili Bratuškovi? Podarjeno hišo v Murglah, kot sta jo dobila Kučan in Stanovnik? Milijonske posle, kot jih ima Drago Kos? Službo v Bruslju za 20.000 evrov na mesec, kot sta jih dobila Rop ali Cvikl kot plačilo za sodelovanje v tem velikem poku?”Ampak vi …”… Tudi kar se tiče vašega ceha, je tu zelo razočaral. Pristop je bil pod ravnjo izpred 25 let, ko so bili novinarji formalno še družbenopolitični delavci. Ob številnih priložnostih, ko je dajal izjave in odgovarjal na vprašanja, tožilca niti eden ni vprašal, konkretno kakšno nagrado oziroma obljubo nagrade se meni sploh očita.”Iz glave tega v tem trenutku, da bi lahko kaj z gotovostjo rekla, res ne vem. Ampak poglejte … Če ste pred volitvami 2008 zatrjevali, da so afero Patria v tujino izvozili iz Slovenije in tako SDS-u ukradli volitve, iz avstrijske obtožnice izhaja, da se je afera začela 9. februarja 2007 v Lipnici, ko je Emil Černec, uslužbenec na avstrijski banki, na avstrijski urad za preprečevanja pranja denarja prijavil Walterja Wolfa in zdaj že obsojenega Wolfganga Riedla, ki sta skušala v več držav razposlati, deloma pa tudi dvigniti 2,3 milijona evrov, kar naj bi bil denar za podkupovanje. In ta prijava naj bi potem prek Interpola sprožila preiskave v več državah, ki so se po večini povsod začele takoj, pri nas pa uradno zaradi založene depeše z zamudo leta in pol. Kako so potem afero izvozili nekateri Slovenci?”To, da ste v primeru, kjer je že izrečena sodba, citirali obtožnico, je tako, kot da bi se vi po končani fakulteti prijavili za službo, v priporočilih pa navedli samo srednješolsko izobrazbo.”Pa je to, kar sem navedla iz obtožnice, neresnično?”Verjetno je resnično v delu, ki se nanaša na avstrijske obtožence, kjer jih je bilo pet ali šest, obsojen pa je bil samo eden. Mi pa govorimo o Sloveniji. V sodnem spisu Patria je odredba o preiskavi, ki je bila najprej izvedena na Finskem, ne v Avstriji. V tej odredbi se finska policija sklicuje na zaslišanje Draga Kosa in na tisto, kar je Drago Kos iz Slovenije izvozil na Finsko. Zapisnik njegovega pričanja pa je bil že javno objavljen v knjigi Dejana Kaloha Od partije do Patrie in si ga lahko vsak prebere. Skratka, na Finskem se je preiskava dejansko začela na podlagi tega, kar je bilo izvoženo iz Slovenije. Drago Kos je sam povedal, da se je začel s tem primerom na korupcijski komisiji ukvarjati po tem, ko je dobil prijavo ene od političnih strank in konkurentov Patrie, Sistemske tehnike, ki jo je zastopal kar njegov brat Miran Kos. Veliki pok, ki bo prišel iz Finske in ki da ga pripravlja Milan Kučan, pa je Nedeljski dnevnik napovedal teden dni pred izbruhom afere oziroma predvajanjem tistega finskega filma Resnica o Patrii.”Na facebooku se je oblikovala skupina v vašo podporo, ki z besedami Zgodovina se ponavlja, misleč na čase JBTZ-ja, od katerih je ravno v teh dneh minilo 25 let, za ponedeljek ob 15. uri poziva ljudi pred sodišče na protestni shod v podporo Janezu Janši. Je to druga stran spontanih vstajnikov ali pa, kot so bile po vaših besedah tudi vstaje politično motivirane, politično motivirana organizacija protestnega shoda. Le da tokrat v vašo podporo?”Vsak protest je politično dejanje in vsako politično dejanje je seveda politično motivirano.”Vi pa ne veste nič o organizaciji tega?”Vem, da je ogorčenje nad tem, kar je v ponedeljek storil tožilec Ferlinc, veliko. Ljudje so zgroženi, kako je mogoče leta 2013 za nekoga zahtevati dve leti zapora, ker naj bi bil storil neki miselni delikt, pa še ta je popolnoma nedokazan. Vem za ta protestni shod, ker mi ljudje vse od ponedeljka sporočajo, da bodo prišli. Ne morete pa tega primerjati s tako imenovanimi ljudskimi vstajami, ker je šlo pri njih za klasične politične zahteve po zamenjavi vlade, tudi po spremembi političnega sistema, tukaj pa gre za zelo konkretno zadevo zlorabe oblasti za politični obračun tako kot leta 1988. Če lahko nekoga obsodijo zato, ker naj bi neugotovljenega dne na neugotovljeni način in ob neugotovljenem času dobil neznano obljubo, potem je lahko naslednjič kdorkoli tarča tega rdečega pravosodnega monopola.”Kaj konkretno napovedujete, gospod Janša, ko pravite, da je obtožni predlog v zadevi Patria tako absurden, da bo pomenil konec, kot ste tudi tukaj pravkar rekli, rdečega sodnega monopola v Sloveniji? Kaj se bo zgodilo?”Govorim o hipotetičnem primeru potrditve takšnega predloga. Reforme, ki jih potrebuje sodstvo, so sicer zapisane v našem programu deset plus 100 in imajo veliko podporo slovenske javnosti. Kar se pa tiče konca monopola … Tudi leta 1988 sta bila tista obtožnica in tisto sojenje tako absurdna, da sta zamajala bistveno bolj branjen sistem, ki je bil prav tako del neke pravne države z ustavo in zakoni. Vendar jo je tisti proces dokončno razgalil in v zavesti ljudi ustvaril spoznanje, da pravno državo sicer imamo, nimamo pa vladavine prava.”Spet, kaj napovedujete? Da se bo zgodila ulica? Zaradi procesa Patria? Da se bo ponedeljkov protest razplamtel? Kaj?”Nič ne napovedujem, razen tega, da bom uporabil vsa pravna sredstva doma in v EU, da bi bila hipotetična obsodilna sodba razveljavljena, tako kot je bila tista iz leta 1988. Hkrati pa sem prepričan, da se bo v primeru obsodbe marsikdo v tej državi vprašal, ali je on naslednji, ki ga lahko obtožijo brez osnove in dokazov.”In storil kaj? Do kod gre to lahko?”Ne vem, do kod gre lahko in kaj se lahko zgodi. Tudi pred 25 leti si nihče ni predstavljal, da se bo zgodilo, kar se je, in tri leta pozneje ni bilo več ne vojaškega sodstva ne vojaškega tožilstva.”Tudi takratne države ne.”… pa tudi takratne države ne, ker države, v kateri ne domuje pravičnost, ljudje ne prepoznavamo kot svojo domovino. Zato ta slej ko prej propade. Je pa Slovenija danes v Natu in EU, okoli nje obstaja okvir, ki je vrednostno drugačen, kot je bil tisti jugoslovanski. Tisti, ki mislijo, da lahko na tem slovenskem otoku v nedogled vzdržujejo svoje monopole in delajo z nami, kar hočejo, bodo kmalu spoznali, da se to pač ne da.”Je sodni sistem gnil tudi takrat, ko odloči v vaš prid, glede na to, da ste tudi sami vložili kar nekaj tožb?”To ne more biti kriterij. Gre za velike razlike v primerih in posledicah. Če sodišče obsodi nekoga, ki je denimo klevetal ali ukradel avto, to še ne pomeni, da živimo v državi vladavine prava. Verjetno tudi v Severni Koreji, na Kubi, v Belorusiji in Ukrajini kako sodišče obsodi navadne kriminalce povsem upravičeno, pa to še ne pomeni, da njihov sodni sistem, ki obenem zatira vsako opozicijo, zato zagotavlja tudi vladavino prava in pravičnost v družbi.”Če greva k še več milijonom in milijardam. 900 milijonov. Toliko, da bo dovolj za dokapitalizacijo bank, predvideva vlada. Evropska komisija, ki je ravno v tem tednu ocenila vladni protikrizni program, o tem dvomi. Kaj pa vi?”Ne da dvomim. Vem, da to ne bo dovolj. Če je luknja velika nekaj milijard, je ni možno zapolniti z manjšo vsoto. Davkoplačevalci bodo posredno in neposredno za ta drugi rop slovenskih bank plačali toliko milijard, kolikor je bilo iz teh bank ukraden. Če bodo davkoplačevalci to storili brez tega, da se bo izterjala tudi odgovornost, se jih bo kot ovce čez nekaj let ostriglo tudi tretjič. Zakon o upravljanju terjatev bank je napisan tako, da bi morala oba ta procesa, ugotavljanje odgovornosti in sanacija, teči vzporedno. Po tem zakonu se zastaralni roki za kazniva dejanja, ki so ne vedno, a vendar v veliko primerih v ozadju črnih lukenj, podaljšajo za štirikrat. A z nastopom nove vlade že vzpostavljanje slabe banke teče počasi, sploh pa ni signalov, da ugotavljanje odgovornosti sploh kakorkoli poteka. Tudi famozna Klemenčičeva korupcijska komisija, ki se ukvarja s posamičnim kirurgom v UKC, ni našla in objavila še nobenega konkretnega primera velike korupcije pri tej osemmilijardni luknji v slovenskem bančnem sistemu, kar pomeni, da imamo verjetno podtalni sistem, v katerem tudi nadzorne institucije ščitijo to krajo.”Koliko pa bomo potrebovali? 900 milijonov trdite, da ne bo dovolj. Koliko bomo plačali?”V tem trenutku zadnjih podatkov nimam. Ocene, ki jih lahko dam, temeljijo na podatkih iz lanskega leta, ko je vlada po velikih naporih končno dobila oceno Banke Slovenije, iz katere se je videla številka štiri do pet milijard, ki jih bo posredno ali neposredno treba nameniti za sanacijo te bančne katastrofe. Resda predvsem, ne pa samo v državnih bankah. Vam povem anekdoto, ki veliko pove. V zadnjih tednih mandata naše vlade je do nas prišlo vodstvo Banke Slovenije s predlogom, da bi vlada pripojila zasebno Faktor banko z vsemi njenimi izgubami državni Novi kreditni banki Maribor, potem pa bi z davkoplačevalskim denarjem pokrili skupno luknjo. Faktor banka je po ljudski govorici žepna, tajkunska banka, ki je lani izkazovala večstomilijonsko izgubo. Vodstvo Banke Slovenije je mirno prišlo na vlado s predlogom, naj se davkoplačevalcem obesi na hrbet tudi zasebna Faktor banka, ki poleg vsega ne predstavlja niti približno sistemsko pomembnega deleža v bančnem sektorju. Odgovoril sem, da država tega ni upravičena reševati, da so propadla številna, tudi dobra podjetja zaradi takšnih bankirjev in naj torej propade tudi ta banka, če ni sposobna preživeti na trgu, tisti, ki so to agonijo povzročili, pa naj odgovarjajo pred zakonom. Moj odgovor je povzročil kar nekaj nezadovoljstva.”Ampak kaj z bankami, ki niso NLB in NKBM? Za Faktor banko ste rekli, da bi jo pustili propasti, tudi Probanko, A banko? Hočem reči: bi predlagali, da se rešuje samo slaba aktiva NLB in NKBM, preostale banke pa naj propadejo?”Morate vedeti, da vse banke pri nas tudi v času krize niso poslovale z izgubo, ker niso vse podeljevale političnih kreditov na podlagi telefonskega klica v smislu, dajte mi še 100 milijonov za Stožice. Unicredit, recimo, je takšna banka, ki po nekaterih podatkih ni najbolj zadovoljna s stanjem v Sloveniji …”… za Unicredit ste rekli, da se po vaših informacijah umika iz Slovenije, a je banka to odločno zanikala.”Ta informacija je prišla do mene po pogovorih z nekaterimi slovenskimi gospodarstveniki, ki so na tej banki prosili za posojila, z ustreznimi garancijami in zagotovljenimi posli, kar je ta banka prej vedno spremljala. Pa so dobili odgovor, da banka zmanjšuje obseg kreditne dejavnosti zaradi prevelikih tveganj v Sloveniji in se tako postopoma umika s trga. Upam pa, da bo čas pokazal, da je tako, kot pravi banka v svojem demantiju. A če se še za trenutek vrneva k regulatorju. Banka Slovenije je lansko leto ustanovila neko skupino, ki je po moje brez ustrezne ustavne in zakonske podlage, naredila je seznam nekaterih podjetij v težavah, ki jih je treba po mnenju Banke Slovenije za vsako ceno reševati. Kakšna so bila merila, ne ve niti bog. Potem pa je Banka Slovenije klicala predstavnike tistih bank, ki jim ta podjetja niso bila več zmožna vračati kreditov. Banka Slovenije je predstavnike komercialnih bank potem nagovarjala, naj podaljšajo zapadle kredite. Vendar: nekaterim podjetjem da, drugim pa ne. Banka Slovenije pristojnosti za takšno vmešavanje v tržno gospodarstvo nima in mislim, da je izjemno ustavno sporno, pa tudi v nasprotju z evropsko regulativo, da se je to zgodilo. Tukaj bo treba izterjati ustrezno odgovornost.”Na kakšen način?”Preiskovalna komisija v državnem zboru, ki preiskuje odgovornost za stanje v bančnem sistemu, bo zagotovo morala oceniti ta ravnanja. Če regulator kliče predstavnike komercialnih bank in jim svetuje, kateremu podjetju naj pomagajo zunaj rednih kriterijev, potem je to precej več kot zgolj neformalni nasvet.”In potem? Še po nobeni parlamentarni preiskavi se ni zgodilo nič usodnejšega.”Ko bodo določena dejstva prišla na dan, bo treba tudi z javnim pritiskom prisiliti pristojne institucije, zlasti sodstvo, da opravijo svoje delo. Slovenska javnost bo namreč na koncu pokrivala še dodatne izgube, ki bodo nastajale iz podaljšanj teh kreditov, poleg tega javnost še danes ne ve, katera podjetja so na tem spisku Banke Slovenije, niti vlada tega ne ve. Ko smo mi z nastopom našega mandata v začetku lanskega leta prekinili nesmiselno plasiranje denarja davkoplačevalcev v črne luknje in točno določena podjetja niso imela več privilegiranega položaja, se je to početje v zakulisju brez zakonskih pooblastil šla Banka Slovenije. To pove, kakšna je moč tega lobija, ki obvladuje večino kapitalskih tokov v državi. Zdaj, ko je nastopila vlada Alenke Bratušek, nekaj podobnega počne tudi vlada z domnevnim reševanjem Cimosa, na primer. To počno v nasprotju z regulativo EU. Vse te transakcije bodo razglašene za nedovoljeno državno pomoč, denar bo treba vrniti, Slovenija pa bo plačala visoke kazni, kot se je to zgodilo nedavno zaradi nedovoljenih donacij denimo v Elan in Adrio.”Če zaokroživa razpravo o bančni katastrofi, kot ji pravite, in monopolih, kot jim pravite. Gospod Janša, pet let ste bili predsednik vlade. V letih 2004-2008 in eno leto do pred kratkim. To ni dovolj časa, da bi razbili ta kapitalski monopol, pri čemer mnogi trdijo, da je bilo ravno v letih 2004-2008 podeljenih največ slabih kreditov, pa tudi sodnega, ki ste ga omenjali v začetku intervjuja?”Za resno reformo sodstva veste, da potrebujemo ustavno večino, ki je nismo imeli. Kar se tiče državnih bank, veste, da je za menjavo nadzornih svetov med mandati tudi potrebnih 75 odstotkov. Naša vlada te večine ni imela. Ne v NLB ne v NKBM. Predlagali smo menjave, tudi gospoda Kramarja, pa so bili vsi predlogi zavrnjeni. Nenavadno je, da so striktno proti glasovali tudi predstavniki belgijske KBC, ki so nam na vsakem srečanju pojasnjevali, kako jim je prejšnja vlada obljubila, da bodo v NLB prišli do večinskega deleža, ki da so ga že plačali, čeprav tega ni bilo v nobeni pogodbi in takšnega zakulisnega trgovanja ni bilo mogoče realizirati. Na neki način so se čutili opeharjene, hkrati pa so dosledno branili tiste, ki so jim dajali prazne obljube. Tudi gospa, ki je ob poteku mandata kot predstavnica finančnega ministrstva sodelovala pri odločanju o zamenjavi Kramarja, si je tik pred zdajci premislila in bila kasneje po zamenjavi naše vlade nagrajena s službo na Banki Slovenije.””Hvala za pozne pohvale naših ukrepov,” ste zapisali, ko je Evropska komisija v sredo objavila oceno slovenskih ukrepov in nam poslala še kup priporočil.”Tukaj ni bilo kakšnih velikih skrivnosti. Če Slovenija ne bi spremenila ustave, odpravila sistemskega tveganja blokad z referendumi ter vnesla v ustavo zlatega fiskalnega pravila, bi bila v postopku, bile bi sankcije. Predsednica vlade je v Bruslju vedno, ko se je pogovarjala z relevantnimi sogovorniki, enostavno dobila vprašanje v smislu, kdaj boste nehali blokirati rešitve, ki jih vaša in druga največja vladna stranka blokirata že eno leto, in bo Slovenija naredila tisto, kar je že leta 2009 obljubila Pahorjeva vlada.”Trdite, torej, da se je premierkina privolitev v vnos fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015 zgodila zaradi zunanjega pritiska?”Zaradi zunanjega pritiska, da. Če grožnje s sankcijo ne bi bilo, svet Pozitivne Slovenije ne bi izglasoval sklepa, da podprejo spremembe ustave. Vedeli so, da državo v nasprotnem primeru doletijo sankcije, česar pa ta vlada ne bi zdržala. Kje je na primer danes Stanovnik, ki je še pred mesecem dni grmel, kako vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo predstavlja kapitulacijo. Zdaj molči kot riba. En obisk Bratuškove v Bruslju, in stranka, ki jo je Stanovnik skupaj z drugimi strici in tetami, ki so prišli na Magistrat, ustanavljal, je glasovala za spremembo ustave.”A če je vlada Alenke Bratušek samo poslala v Bruselj ukrepe, ki ste jih pripravili vi, če so to ukrepi, ki delujejo, ki jih bo nova vlada le izvedla, potem, gospod Janša, lahko tudi vi rečete, da bo, kot terja Bruselj, leta 2015 proračunski primanjkljaj pod tremi odstotki BDP?”Pod pogojem, da bodo izvedeni in da si ne bodo metali peska v oči z zadnjim sporazumom z javnim sektorjem, s katerim naj bi privarčevali sto milijonov evrov. To je le četrtina potrebnega. Če nadaljnjih ukrepov ne bo, so podpisali neuspeh. Slovenija ne bo prišla na zeleno vejo, dokler bodo stroški presegali prihodke. Ta razlika izhaja iz strukture porabe. V administrativnem delu javnega sektorja danes dela kakih 40.000 ljudi več kot v času, ko je Slovenija že zaokrožila vse svoje državne funkcije in normalno delovala.”15.000 je število ljudi, ki jih vi v administrativnem delu javnega sektorja ne bi pogrešali. Vsaj toliko, pravite, da jih je tam preveč. 15.000?”V javnem sektorju gre v veliki meri za ljudi z izobrazbo, z znanji, ki si lahko prej ustvarijo lastno delovno mesto, obstajajo tudi državne pomoči za to, mnogi lahko najdejo tudi zaposlitev na evropskem trgu delovne sile za razliko od nekoga, ki je 30 let delal v Peku ali Muri in bo nujno pristal na zavodu za zaposlovanje. Mnogi od zaposlenih v javnem sektorju imajo svoje s. p.-je, s katerimi bi mirno preživeli, a zakaj bi sprejeli to tveganje, če lahko delajo oboje in vlečejo denar iz proračuna.”Bo pa morala država, ker ni več denarja, prodajati. Podjetja. Na seznamu jih je 15. Prodaja da ali ne?”Te dileme ni. Enostavno žal ni veliko izbire, tudi po teh cenah, kot jih je na trgu možno doseči zdaj. Resne omembe na tem spisku je vreden le Telekom. Bil je na spisku privatizacije že v času vlade 2004-2008. Objavili smo mednarodni javni razpis, prijavili so se štirje ponudniki, če bi Slovenija takrat prodala večino in obdržala le 25 odstotkov Telekoma, bi dobili dovolj denarja, da bi zgradili tretjo razvojno os. Pa sta koalicijski stranki, SLS in DeSUS, to blokirali, kričali o nacionalnem interesu in srebrnini in izgubili smo milijardo evrov ter veliko mednarodne verodostojnosti. Ti stranki nista pokazali nobene odgovornosti do prihodnjih generacij.”Je pa najbrž pri upravljanju in reševanju krize bolj kot zgolj izpolnjevanje priporočil in zahtev Bruslja ključno to, da znajo voditelji dobro in pravilno ocenjevati razmere, predvidevati nadaljnji potek dogodkov, misliti nekaj korakov naprej, ukrepati, preden se znajdemo na robu zloma. S krizo se tolčemo že pet let, tudi vi ste bodisi kot šef vlade bodisi šef opozicije ves ta čas pomemben odločevalec ali soodločevalec. Gospod Janša, kakšna je vaša osebna odgovornost zato, da je po petih letih krize luknja v javnih financah vedno večja, ne pa manjša, da ljudje živijo vsak dan slabše in ne boljše, da se razen v zelo redkih primerih pogovarjamo o tem, da morda vidimo luč na koncu tunela, do te pa še nismo prišli?”Osebna odgovornost vedno izhaja iz presoje, ali je nekdo naredil vse tisto, kar je bilo mogoče. Mislim, da sem se v obeh mandatih zelo približal temu, lansko leto pa je naša vlada naredila več, kot sem na začetku leta sploh verjel, da je mogoče. Če bi nekatere stvari iz prvega mandata lahko ponavljal, bi jih naredil drugače, ker sem se zadnje leto znebil še zadnjih iluzij.”Predčasne volitve bodo?”Predčasne volitve niso vprašanje, bile so dejstvo tisti hip, ko smo dobili rezultate prejšnjih predčasnih volitev. Zaradi nenormalnosti v slovenskem političnem prostoru, ko neka stranka, ki je še dva meseca pred volitvami ni bilo, dobi relativno večino, smo dobili nenormalno razdrobljen parlament. Takšna situacija ne zagotavlja politične stabilnosti in v tej zaostreni ekonomski situaciji bi katera koli koalicija težko zdržala mandat. Ti, ki imajo škarje in platno v rokah, lahko na primer kadarkoli vplivajo tudi na padec sedanje vlade. Recenzijo magisterija oziroma domnevnega plagiata gospe Bratušek menda dela prijatelj gospoda Kučana in visoki politik SD, nekdanji notranji minister Rado Bohinc.”Kako pa se že zdaj počutite v koaliciji z Zoranom Jankovićem?”V koaliciji z Zoran Jankovićem? Ste spet sestavili kakšno koalicijo?”O ugotovitvah komisije za preprečevanje korupcije govorim, ki sta jih oba izpodbijala, oba tudi po pravni poti, o tem, da se Janković prek tiskovnih konferenc, ki jih sklicuje, nekako vrača v politično življenje, da ste vi na kongresu stranke dobili odločno podporo in da vaju je to poročilo KPK pripeljalo v neko zavezništvo, v katerem legitimirata eden drugega.”To se vam samo tako zdi. Če bi bilo to res, potem gospod Janković ne bi bil več ljubljanski župan. Pa je še vedno. Vse zahteve, kako morajo vsi odstopiti, so potihnile, ko so zamenjali našo vlado in s tem povzročili veliko škode državi, ki jo bomo še dolgo plačevali. Sicer pa je treba biti pri sestavljanju hipotetičnih koalicij pazljiv, tako kot na primer pri pogovorih, saj nikoli ne veš, kdaj prisluškujejo kakšnemu uredništvu.”Prisluškovali so takratnemu županu, ne uredništvu. Upam, da uredništvom nihče ne prisluškuje.”Gre za to, da če bi se pred 25 leti izvedelo, da je tajna politična policija prisluškovala pogovorom z novinarji, ne glede na izgovor oziroma pretvezo, bi bil to velik škandal. Zdaj pa se ni nihče vprašal, kako je možno, da so na sodišču brali prisluhe, ki nimajo nobene zveze s predmetom sojenja, zaradi domnevne nezakonite podelitve stanovanja.”Ne odpravlja pa to vprašanje vsebine prisluhov, ki je zelo daleč od tega, da bi bila prijetna.”To je seveda tudi važno vprašanje za vašo hišo in novinarski ceh, za širšo javnost in s stališča varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa je milijonkrat bolj pomembno, da se teh skrajnih metod nadzora ne zlorablja v politikantske namene, kot se je to zgodilo na mariborskem sodišču.”Bova bržkone videla, kaj se bo izkazalo. Od česa pa živite, gospod Janša? Po menjavi vlade se niste odločili za poslanski sedež, tudi nadomestilu ste se odrekli …”Nadomestila nisem prejemal tudi nikoli prej oziroma sem se mu vedno odrekel …”… tudi profesionalni predsednik stranke niste. Večkrat ste v javnosti rekli, da kljub sicer solidni poslanski ali vladni plači po plačilu vseh obveznosti na koncu meseca ne ostane prav veliko. Od česa torej živite zdaj?”Živim od pisanja. Tekočega in ponatisov. To pomeni, da moram s svojim pisateljskim delom vsak mesec zaslužiti približno takšno vsoto, kot sem jo dobival prej v obliki plače. Za zdaj gre. Ni pa enostavno. A vsak, ki kupi kakšno mojo knjigo, mi pri tem pomaga.”Pogovarjala se je odgovorna urednica Katja ŠerugaFoto: Robert Balen/Večer