Janez Janša: Z današnjim dnem napovedujemo neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti v Sloveniji
sobota, 20. 5. 2017SDS se bo v prihodnje še naprej borila za vsakega posameznika, ki mu centralistično upravljanje, ki je preseglo vse meje, privilegiji prvorazrednih, različne birokratske ovire, neenaka obravnava, razna birokratska šikaniranja, dolgi sodni postopki, ignoranca organov socialne države ipd. onemogočajo enakopravne izhodiščne možnosti za uspeh in srečo v življenju.
V nadaljevanju objavljamo nagovor predsednika SDS Janeza Janše na današnjem kongresu v Mariboru.
Govor ni avtoriziran.
Spoštovani kolegice in kolegi, prijatelji, ekscelence, cenjeni gostje!
Spoštovani gospod predsednik madžarske vlade, dragi prijatelj Viktor Orban, spoštovani predsednik Wilfred Martens Centra za evropske študije in nekdanji uspešni predsednik slovaške vlade ter naš prijatelj Mikulaš Dzurinda, vaju bi na začetku tega govora še s posebnim veseljem pozdravil. Tebe, Mikulas, ker si bil z nami pred tremi leti. To je bil čas, ko so skušali uničiti Slovensko demokratsko stranko. Takrat so k nam prišli za podporo tisti, ki so bili naši resnični prijatelji, ali pa so nam to podporo izrazili kako drugače. Spomnimo se tvojega obiska na Prešernovem trgu, na naših zborovanjih, skupaj s predsednikom Evropske ljudske stranke, gospodom Josephom Daulom.
Tega, dragi prijatelj, ti ne bomo nikoli pozabili. Danes si tukaj ne samo med prijatelji, temveč si tukaj kot član naše družine. Hvala lepa.
Tukaj nas je veliko, ki smo bili na predvolilni konferenci tudi jeseni leta 2004 v ljubljanskih Križankah. Spomnim se tiste konvencije in tiste volilne kampanje, v kateri je SDS močno zmagala, takrat nas je prišel v Križanke podpreti tudi takratni podpredsednik Evropske ljudske stranke, predsednik Fidesza Viktor Orban. To je bila takrat ena prvih večjih podpor iz Evrope in iz tujine za Slovensko demokratsko stranko in videli smo, kakšen je bil rezultat. Tako da, dragi Viktor, verjamemo, da bo ena posledic tvojega obiska na današnjem kongresu naša zmaga na prihodnjih volitvah. Hvala lepa.
Kasneje bomo videli s tega dogodka tudi krajši video, kaj je vsebina, boste videli, prvi vtis bo, da smo bili takrat vsi nekoliko mlajši, ampak borili smo se za isto stvar. Toda dovolite mi, da preidem k temu, kar se mi danes zdi pomembno povedati na našem 11. kongresu, predvsem glede na predkongresno razpravo, ki smo jo imeli in za katero smo organizrali več kot 200 dogodkov po celi Sloveniji.
Slovenska demokratska stranka se je preko obeh svojih predhodnic – Socialdemokratske zveze Slovenije in Slovenske demokratične zveze – rojevala sočasno z nastajanjem slovenske parlamentarne demokracije in slovenske države. Zato je od samega začetka naša stranka neločljiv del najpomembnejših političnih procesov v vsej znani zgodovini Slovencev. Vrednote slovenske osamosvojitve so bile tako od nastanka dalje osrednji moto našega delovanja. Skupni imenovalec naših programskih naporov je želja po svobodni domovini, ki bo, povezana z drugimi evropskimi narodi, na enakopravni podlagi, dom pravičnosti, blaginje in miru za vse in ne samo za nekatere.
Dragi prijatelji, žal tega cilja v celoti še nismo dosegli. Brez politične korektnosti je treba od blizu pogledati temeljne vzroke, zakaj je temu tako. Mnogi se spomnimo, čeprav se o tem sedaj 26 let molči, da so nekateri slovenski državni funkcionarji slovenski osamosvojitvi nasprotovali in trdili, da jim samostojna Slovenija ni bila nikoli intimna opcija, Slovenijo so tudi večkrat izdali. Takoj, ko so aprila 1990 izgubili volitve, so jo pomagali JLA razorožiti. Storili so vse, da se ne bi ponovno vsaj za silo oborožila.
Ko smo začeli zmagovati v vojni za Slovenijo, so tuje politike pozivali, naj samostojne Slovenije ne priznajo. Trdili so, da bomo Slovenci, če se bomo odcepili od Jugoslavije, jedli travo. In potem so se mnogi med njimi 25 let trudili, da bi bilo temu res tako.
Okradli so slovenske državne banke že pred osamosvojitvijo. Slovenske delavce v prvem procesu lastninjenja. Slovenske upokojence, in to še vedno traja, preko skoraj 25.000 tako imenovanih borčevskih pokojnin, ki se večinoma protiustavno vsak mesec izplačujejo pravim in domnevnim borcem in njihovim potomcem na račun pošteno prisluženega denarja slovenskih upokojencev. Nato so kradli iz avtocestnega programa. Pa iz investicije za TEŠ 6.
Sedaj so svoje apetite preusmerili na drugi tir Koper- Divača. Kilometer elektrificirane železniške proge danes v Evropi stane povprečno med 5 in 7 milijonov evrov. Če je takšna proga v tunelu na zahtevnem terenu, do 18 milijonov. Pri nas pa terjajo od davkoplačevalcev več kot 50 milijonov za kilometer proge. Več kot 50 milijonov evrov kljub vsem primerjavam in izračunom. To norost moramo zaustaviti. Seveda potrebujemo sodobno železniško povezavo do Kopra, vendar ne na ta način in ne za to ceno. Če z velikim pokom oziroma z afero Patrio ne bi rušili naše vlade leta 2008, bi drugi tir že zdavnaj imeli, in to za normalno ceno. Pa posodobljene železnice v celi državi tudi. Sedanji koruptivno zastavljen vladni projekt pravzaprav drugi tir še najbolj ogroža. Z denarjem, ki ga želijo ukrasti preko pretirane cene, lahko zgradimo preko 300 novih šol, vrtcev ali športnih dvoran po celi Sloveniji. Resnici na ljubo pa je treba dodati, da je aktualna Cerarjeva vlada le izvrševalska lutka, saj ji je šef Foruma 21 javno zagrozil, da na drugem tiru ta vlada pade ali obstane.
Vse to se v Sloveniji lahko dogaja in se je stalno dogajalo zato, ker nimamo vladavine prava. Pravica se deli selektivno, po izbiri, odvisno od tega, za koga gre. Zato smo zdrsnili smo nazaj v čas visoke zunanje zadolženosti države, tajnih predpisov in policijske prepovedi rock koncertov.
Prej v totalitarnem režimu so vzdrževali stanje, ko smo imeli preko 600 prikritih množičnih morišč in nobenega zločinca. Danes so temu dodali še dva ropa slovenskih državnih bank. Trenutno smo soočeni z nekaj milijardami evrov pokradenega denarja in – nobenim banksterjem za zapahi.
Kadar jih povprašamo po tem in po računih, nas obtožijo, da se ukvarjamo s preteklostjo in da razdvajamo narod. Potem pa se oni zberejo v Dražgošah in se posvetijo čisti prihodnosti. Kot dan upora praznujejo dan kolaboracije med komunisti in nacisti. Domujejo v vilah, katere so pred krvavo komunistično revolucijo pripadale pomorjenim slovenskim podjetnikom ter judovskim družinam, umorjenih v holokavstu.
Prepirajo se z dejstvi in resnico, slavijo genocid, diktatorja, totalitarni režim in zlorabo domovinskih čustev za prevzem oblasti. In pravijo, da tako celijo rane v razdvojenem narodu. S tem laž povzdigujejo v vrednoto in potiskajo Slovenijo v prostor, ki mu Eliot pravi mrtva civilizacija. Civilizacija, ki lebdi nekje med vojno in mirom. Kajti mir, dragi prijatelji, ni zgolj odsotnost vojne, je tudi prisotnost pravičnosti.
Če takšni potvorbi javno nasprotujete, imate slej ko prej opravka z njihovimi jurišnimi odredi. Člani Slovenske demokratske stranke od Franceta Tomšiča, Jožeta Pučnika in številni, ki ste bili v naših dveh vladah, ste to sami na lastni koži občutili.
Dopoldan so pripadniki in pripadnice teh jutrišnih odredov oblečeni v sodniške toge, zvečer pa v pionirske rutice s titovkami in rdečo zvezdo na glavah. A o slovenskem pravosodju res nima smisla izgubljati besed. Kajti medtem ko so podržavili in polastninili ter izpraznili banke, so pravosodje polastninili. Stanje v njem še najbolje opiše aforizem znanega slovenskega aforista, ki je zapisal:
»Nezakonito naredimo takoj, na neustavno pa boste morali malenkost počakati. Samo malenkost.«
Nedavo smo bili priča, da so nekemu revežu zaplenili hišo zaradi 125 evrov dolga, Kučanovi tajkuni pa ob tem nekaznovano kradejo milijone, stotine milijonov. In pravna država tukaj molči.
Na tej točki razkroja tega sistema ali podsistema nobena postopna reforma več ne more popraviti stanja. Tu bomo močvirje temeljito izsušili in vladavina prava bo ostro ločila zrna od plev.Tudi po današnjem kongresu nam bodo očitali, da se ukvarjamo s preteklostjo, sedaj, če se imajo sami za preteklost, potem je ta kritika upravičena.
Mi se s preteklostjo ukvarjamo zato, ker smo v to prisiljeni. Najprej zato, ker nam jo venomer potvorjeno kot piškave orehe mečejo pod noge in ker so v zadnjih letih in desetletjih potvorili tudi velik del zgodovinskega spomina. Niso pa uspeli v celoti. Ker s tem, kar mi delamo in kar vi delate marsikje, rešujemo ta spomin pred pozabo. Pravzaprav smo ga strateško že rešili in to je naš velik uspeh. Potvorba, ki bi bila ponovno vseobsežna, ni več mogoča. Pričevalci so spregovorili, izšle so mnoge resnične knjige in zborniki, odprli so se arhivi v tujini. Resnice ni več mogoče ubiti.
Zgodovinski spomin je pomemben, ker je neločljiv del narodove identitete. S preteklostjo se mi ukvarjamo zato, ker si ne želimo, da bi se tragična obdobja narodovega razkola in državljanskih spopadov iz nje še kdaj ponovila. Oni pa se z njo ukvarjajo zato, da bi ta delitev ostala za večno, kajti v lažnem mitu in genocidu nad političnimi nasprotniki koreninijo svojo slo po neomejeni oblasti nad sočlovekom. Oni se z oktobrsko in jugoslovansko komunistično revolucijo ukvarjajo zato, ker jim je to vodilo za prihodnost. In to tudi odkrito propagirajo. Mi smo se tem zombijevskim poskusom prisiljeni upirati zato, da naredimo prostor za prihodnost in zato, da naredimo prostor, da se bomo lahko Slovenci uspešno spopadli z izzivi 4. industrijske revolucije.
Odkar SDS obstaja, so proti nam usmerili ogromno sovraštva. Premagovali smo ga z našo ljubeznijo do domovine, našo enotnostjo in jekleno vztrajnostjo. Hvala vam, za ta pogum.
Velikokrat na nas naslavljajo vprašanje, koliko časa bo SDS še vztrajala, naš odgovor na to vprašanje je: dokler bo treba. Dokler Slovenija ne bo domovina za vse. Najmanj do dne, ko se ne bomo več delili na prvo in drugorazredne.
Po nekaterih raziskavah se več kot 80 % počuti v tej državi kot drugo razredni. Menijo, da enaki vatli naj veljajo za vse in imajo prav. Če kdo, potem mi to vemo. In za Slovenijo se bomo borili, najmanj toliko časa, dokler bodo obstajale te delitve na prvo razredne in drugorazredne. Dovolj je bilo.
Mnogi med nami me, ali pa se velikokrat sprašujete, sprašujemo, koliko časa še. Koliko časa bo še trajalo, preden se bo Slovenija zbudila? Danes tukaj v Mariboru vam pravim, ne več dolgo.
Prihaja čas polaganja računov. In prihaja čas za novo strani v knjigi slovenske zgodovine, ki pa bo popisana v slovenskem jeziku. Popisana bo s slovensko pisavo in uporabili bomo isto besedo kot smo jo v času demokratizacije in osamosvojitve. Zato da to tranzicijo uspešno zaključimo. Danes se ozrimo predvsem v to novo stran v knjigi slovenske zgodovine.
Magična številka v formuli prihodnjega slovenskega uspeha je številka ena. Vse se namreč začne pri enem človeku. Človeku, ki je svoboden in odgovoren. Ki se sprašuje, sprašuje druge. Ki išče odgovore. Pri enem glasu. Enem članu. Enemu, ki je pogumen. Enemu, ki se upre, ko ne gre več drugače. Enemu, ki spozna, da je cesar gol. Začne se pri pripravljenosti enega, da je aktiven. Ne pri mnogih, pri enem. Da poveže druge. Pri spoznanju, kot je dejal moj prijatelj Mikulaš Dzurinda, vsakega posameznika, da se je za svobodo potrebno stalno boriti in da blaginja ne raste na drevesih.
In kot je nekoč dejal ameriški predsednik Ronald Reagan, bomo v SDS v naslednjem mandatu na stanje v Sloveniji gledali tako, da bomo tam, kjer večina vidi probleme, mi prepoznavali priložnosti. Sprostili bomo podjetniški duh in omogočili razmah gospodarske dejavnosti. V regijah in mestih, kjer je zelo veliko brezposelnih, bomo namesto krzie videli veliko potencialov za nove gospodarske projekte. In tja bomo usmerjali investitorje. V okolja, kjer vlada brezup in od koder se mladi izseljujejo, bomo umeščali gospodarske cone. Nadaljevali bomo z nacionalnimi razvojnimi projekti, ki so jih z ukradenimi volitvami in ukradeno državo po letu 2008 nasilno prekinili.
Dragi prijatelji,
Slovenija je po starosti prebivalstva glede na povprečno starost prebivalstva žal ena izmed najstarejših držav na svetu. Zasedamo 9. mesto na svetu od 230 držav, deveta najstarejša država na svetu smo in trend staranja se še povečuje. Povprečna starost prebivalstva v Afriki je 23 let, svetu 30, v EU 42 in v Sloveniji 44 let. Naš problem in evropski problem je, ko je nekoč dejal Viktor Orban, da je Evropa stara in bogata. Slovenija je še starejša in ne ravno preveč bogata.
Levičarji kot rešitev za ta problem ponujajo nenadzorovane množične migracije v Slovenijo in Evropo. Zgodovina človeštva je sicer dokazala, da lahko tudi zelo različne kulture miroljubno sobivajo druga ob drugi, če ne prihaja do prisilnega oziroma nasilnega mešanja. Če prihaja do tega, je v zadnjem primeru različnost eden temeljnih motivov za uničujoče vojne in propad mnogih ljudstev in sijajnih civilizacij. Praviloma so propadale kulture, ki so bile civilizacijsko bolj razvite, prevladala pa so plemena z višjo rodnostjo, ki so bila bolj nasilna in brezobzirna. Poznamo antično zgodovino. Danes se takšna zgodovina deloma ponavlja in skrajni čas je, da se iz nje nekaj naučimo.
Mi Slovenci vemo, kaj je solidarnost. Med vojno v Bosni in Hercegovini smo v letih 1992 -1995 v Sloveniji pomagali 70.000 beguncem. Materam in otrokom ter ostarelim. Ni evropske države, ki bi imela večji odstotek beguncev na svojih tleh. A med njimi ni bilo za boj sposobnih moških. Ti so branili svoje domove. Iz lastne izkušnje vemo, kaj je begunstvo, pregnanstvo in kaj ekonomska migracija. Znamo to ločiti.
SDS rešitev za demografski problem Slovenije in Evrope ne vidi v množičnih migracijah in priseljevanju. Vidimo pa rešitev v povečanju rodnosti. SDS bo postavila slovensko družino v ospredje, kot temeljno vrednoto družbe, kar danes ni.
Družina bo postala investicijski projekt in ne zgolj del neke socialne politike. Zato bo ministrstvo za družino ločeno od socialnega resorja. Samo številčno večje družine so tiste, ki ohranjajo slovenstvo in slovenski narod tudi za jutrišnji dan. Besede so seveda premalo, potrebna so dejanja. Zato bomo družinam omogočili ugoden kredit za ureditev stanovanjskega vprašanja, pri čemer bo glavnica kredita zmanjšana za 20 % ob rojstvu vsakega novorojenega otroka.
Slovenija bo odprta za različno kulturno izmenjavo, ki nas lahko bogati, hkrati pa bo odločno zavračala levičarsko vsiljevanje multikulturnosti, ki ne loči več med slovenskim jezikom in slovensko kulturo, ki je odločilni sestavni del naše identitete in zato je potrebno posebej obravnavati. V Sloveniji ima ob enakopravnem obravnavanju kulture manjšin ta vedno prednost, državno varstvo in neposredno državno pomoč: slovenska beseda, pesem, tradicija.
V negotovih časih, ki so pred nami, je relativna nacionalna homogenost Slovencev velika prednost in dobrina, tako kot je bila v času slovenske osamosvojitve. Zato ne pristajamo na politiko, ki za ilegalnega migranta troši trikrat več davkoplačevalskega denarja kot znaša minimalna plača slovenskega delavca. Takšna politika nima nobene zveze s solidarnostjo. Vemo, kaj je žalost, smo čutili bolečino, vemo, kaj je solidarnost in takšna politika nima nobene zveze s tem.
Gre za politiko, ki v Slovenijo privlači tujce iz najbolj oddaljenih kultur, hkrati pa s siromašenjem gospodarstva in prebivalstva odganja naše izšolane mlade Slovenke in Slovence v tujino s trebuhom za kruhom. To je uničevalna, protislovenska in protievropska politika, ki pod krinko lažne solidarnosti želi z našim denarjem spreminjati podobo Slovenije in s tem tudi strukturo volilnega telesa, kar je končni cilj protinarodne in protievropske politike, ki ga niti ne skrivajo.
Slovenska demokratska stranka ne zagovarja nekakšne utopične enakosti. Si pa od svojega nastanka prizadeva za čim bolj enake izhodiščne možnosti. Vsak, pa naj se rodi kjerkoli v Sloveniji, v revni ali bogati družini, mora dobiti možnost, da razvije svoje potenciale. Mi tega pristopa ne vidimo kot del socialne, ampak kot del razvojne politike. Kajti ljudje so največje bogastvo in največja naložba v slovensko prihodnost. Mi takšno politiko vidmo, kot politiko vlaganja v človeka, da si bo lahko sam ustvaril pogoje za dobro življenje sebe in družine ter preko tega in poleg tega prispeval tudi k skupnemu razvoju Slovenije. S to politiko zagovarjamo pravico posameznika, da si lahko ustvari toliko večjo osebno blaginjo, kolikor bolj si bo prizadeval za boljšo izobrazbo, delo in dobro gospodarjenje.
Ko govorimo o socialni politiki, v SDS verjamemo, da je najboljša socialna politika politika ustvarjanja novih delovnih mest. Ustvarjanje možnosti in blaginje, katere trajna podlaga je lahko samo zdrava gospodarska rast.
SDS se bo v prihodnje še naprej borila za vsakega posameznika, ki mu centralistično upravljanje, ki je preseglo vse meje, privilegiji prvorazrednih, različne birokratske ovire, neenaka obravnava, razna birokratska šikaniranja, dolgi sodni postopki, ignoranca organov socialne države ipd. onemogočajo enakopravne izhodiščne možnosti za uspeh in srečo v življenju.
Borila se bo za vsakega, ki se zaradi opisanega stanja v lastni domovini počuti drugorazreden. Za vsakega otroka, ki zmore, pa zaradi družinskih razmer ne more obiskovati primerne šole. Za dijaka in študenta, ki je neupravičeno ostal brez zadostne štipendije. Za vsakega delavca, ki so mu vzeli delo zaradi gospodarskega kriminala in ropa slovenskih bank. Za vsakega dnevnega delovnega migranta, ki ga preveč obdavčijo. Za vsakega podjetnika, ki ga davčna uprava neupravičeno šikanira. Za vsakega kmeta, ki skrbi za zdravo hrano in urejenost ter poseljenost našega podeželja in našega gorskega sveta.
Za vsako družino, ki jo brez lastne krivde potiskajo proti socialnemu robu. Za vsakega uslužbenca v javnem sektorju, ki za enako plačo opravlja še delo tistih, ki delajo pol manj ali nič in izkoriščajo togo delavnopravno zakonodajo v javnih službah.
SDS se bo borila za pravice vsakega delavca in vsakega upokojenca, ki danes prejema dvakrat ali trikrat nižjo plačo ali pokojnino kot pa denarja vlada namenja v strošek za enega ilegalnega migranta, ki je v Sloveniji zaprosil za azil. SDS ne bo mirovala, dokler Slovenija ne bo postala prostor pravičnosti in dom, v katerem se bo vsak Slovenec in državljan počutil enakopravnega, varnega in sprejetega.
Slovenska demokratska stranka je v Državnem zboru pred dvema tednoma predstavila odmeven program za boj z birokracijo. Nekaj dni nazaj je tudi vlada poskusila nekaj takšnega, takrat pa so glasovali proti, a smo veseli, da tudi vlada priznava, da ta problem obstaja, kajti Slovence in še posebej podjetnike in kmete danes oblast duši z birokracijo.
Od nas terja upoštevanje več kot 20.000 vladnih uredb in zakonov. Si predstavljate količino? Če bi postavili to na oder, me niti videli ne bi. Na vsakih sto prebivalcev Slovenije obstaja en vladni predpis. Ta nerazumljiva birokratska džungla krade na milijone ur ustvarjalnega časa ljudem, podjetnikom, kmetom in zavira razvoj. To se ne dogaja slučajno, ali zaradi nesposobnosti vladajočih, ampak tudi zato, ker režim na ta način ljudi stalno drži v strahu, da so v nekem prekršku. Sigurno obastaja predpis, zaradi česa nečesa ne smem. Trganje gob v gozdu, ali lahko? Se lahko vozim s 40 let starim mopedom? Morda bo treba registrirati otroške igrače, bicikle? Tako daleč smo prišli. Ko smo se osamosvojili, smo imeli dvajsetkrat manj predpispov, pa je vse funkcioniralo. Sedaj pa je to produkcija na produkcijo in nas vse to duši.
SDS je zato za naslednji mandat izdelala konkreten program debirokratizacije Slovenije. Za vsak nov predpis bomo dva obstoječa odpravili. Noben predpis ne more nadomestiti zdrave pameti in odgovornosti posameznika. Pristojnosti v naslednjem mandatu bodo prenesene na logične nivoje, okrepila se bo vloga pokrajinskih ter občinskih institucij. SDS podpira tudi čimprejšnjo ustanovitev racionalno organiziranih pokrajin.
V ospredje družbene pozornosti bodo v naslednjem mandatu prišli tisti, ki dobro delajo in tudi dobro gospodarijo. Sociala bo solidarnost, kjer bo dobro delo. Vrednota pa bosta dobro delo in dobri rezultati. Sproščena Slovenija ne bo temeljila na predpisih, ampak na zdravem razumu in zdravi tekmovalnosti ter odgovornosti.
Slovenija bo z nujnimi spremembami in modernizacijo šolskega sistema omogočila razvoj potencialov, inovativnosti in ustvarjalnosti vseh posameznikov. Z vključitvijo mladih v moderniziran vajeniški sistem ter mladih raziskovalcev v znanost bomo preprečili njihov beg v tujino. Podpirali bomo razvoj visokega šolstva, ki bo študentom omogočalo odlično znanje in kompetence. Z intenziviranjem bazičnih raziskav in vključevanjem znanosti v gospodarstvo ter ugodnim podjetniškim okoljem bo Slovenija pospešeno lovila korak z razvitimi industrijskimi državami na prehodu v četrto industrijsko revolucijo. Marsikaj bomo naredili tudi v javnem sektorju.
V zdravstvu bo SDS naredila red. Kajti nered je glavna težava. Utrujeni smo že od desetletnega govorjenja o zdravstveni reformi, novih prispevnih stopnjah, jamranju, da ni denarja. Reda ni.
Očistili ga bomo odtekanja denarja za preplačevanje medicinskega materiala in te prihranke namenili za zaposlovanje mladih zdravnikov, zdravstvenega osebja, za skrajševanje čakalnih dob in za napredek v slovenski medicini.
Spoštovani,
smo leta 2017 in krepko smo zakorakali v 21. stoletje. Leta 2017 smo Slovenci narod, ki še vedno ni spravljen s svojo preteklostjo in ki mu ni uspelo dokončati tranzicije, soočeni z drastičnimi spremembami zunanjega okolja. Slovenija, ne glede na stanje znotraj nje, seveda ne more odločilno vplivati na razgradne procese znotraj EU, ki smo jim bili priča v zadnjih letih in tudi če bi hotela, tega ne moremo pospešiti, seveda tega ne želimo, pa tudi samo od Slovenije rešitve niso odvisne. Lahko pa prispevamo izvirne ideje za njeno ohranitev in razvoj. Slovenci smo kot člani EU izpostavljeni silnicam, ki jih večinsko določajo drugi. Skupaj z EU pa smo izpostavljeni strateškim izzivom, ki jih predstavljajo staranje evropskega prebivalstva, trajen imigrantski pritisk na meje Evrope, obnovljeni blokovski apetiti na Vzhodu, zanemarjanje vrednostnega temelja EU in zahtevnim razmeram večkrat nedorasla evropska politična elita. Če bi ta elita v zadnjih letih premogla več državniške modrosti, Evropa ne bi bila soočena s padcem Schengenskih meja leta 2015 in ne z Brexitom leta 2016.
Če pa govorimo o trenutnih upravljavcih slovenske države, ki so to postali po ukradenih in nepoštenih volitvah, so pasivni pri reševanju skupnih problemov in brez vizije ravnanja v primeru nadaljnjih dezintegracijskih procesov v EU.
Ukvarjajo se s futurističnimi študijami o Sloveniji leta 2050, medtem ko so brez rešitev za probleme današnjega in jutrišnjega dne pri nas in v širšem okolju. Stanje je žal še slabše od tega. Z nezakonitim in kaotičnim reagiranjem na veliki imigrantski val, ki je po balkanski poti Slovenijo zadel leta 2015, so naši oblastniki celo pomembno prispevali k povečevanju napetosti in dezintegracijskim silnicam znotraj Unije.
In to kljub temu, da je v istem času sosednja Madžarska uspešno zaustavila ilegalni imigrantski val in tako celi Evropi dokazala, da je mogoče Scengensko mejo preprosto možno ubraniti. In zato Viktorju Orbanu: ko ste branili skupno evropsko mejo na Madžarskem, ste branili tudi Slovenijo: hvala lepa. Kasneje je celo Makedonija, ki ni del Schengenskega prostora, dokazala isto. Namesto hvaležnosti pa so evropski in slovenski levičarji na obe vladi usmerili vrsto kritik, makedonsko pa pomagali celo zrušiti na neustaven način. Pri tem Sloveniji in Evropi v sramoto žal sodelujejo tudi nekateri odpisani aparatčiki iz naše države.
Zaradi takšnih dvojnih meril v EU in posebej zahvaljujoč se vladi Mira Cerarja so danes slovenske meje proti zahodu praktično ponovno vzpostavljene. Spet je treba kazati osebne dokumente, ko vstopamo v Avstrijo ali Italijo.
Če scehngenska meja leta 2015, ne bi padla v Grčiji in v Sloveniji, tega ne bi bilo treba. Prihajajo računi, prihajajo posledice.
Kriza evropskega okolja z bolj negotovo prihodnostjo ter tudi nepripravljenost slovenske oblasti nanjo so okrepili spoznanje, da je varnost temeljna človekova pravica in dobrina. Zato bomo v prihodnjem mandatu okrepili slovenski obrambni sistem in povečali število usposobljenih vojakov aktivne in rezervne sestave, ki bodo pripravljeni braniti domovino. V slovenski vojski in policiji ne bo več prostora za poveličevanje totalitarnih ideologij, slik in simbolov agresorjev in diktatorjev. Plačna statusa vojaka in policista bosta izenačena.
Slovenija bo v prihodnje dosledno varovala skupno evropsko Schengensko mejo. Prizadevala si bo, da EU obstane v sedanjih okvirih Lizbonske pogodbe ali vsaj kot projekt miru in svobodnega trga. Če se bodo razgradni procesi kljub temu nadaljevali, se bomo tesneje povezala z državami srednje Evrope.
Uporabili bomo vse možnosti, da bo Slovenija stala in obstala, ne glede na to, kaj se bo dogajalo v zunanjem okolju. Z vsemi močmi bomo delali za prijateljstvo in sožitje s sosednjimi narodi in državami in za mir v regiji in na naši celini. Na srečo so se črni oblaki na nebu in obeti, ki so se zbirali nad Evropo v zadnjem času nekoliko posvetlili. Ustanovljena je bila skupna evropska pomorska in mejna straža. Varnost zunanjih meja EU je postala visoka prioriteta. Odprta je razprava o evropski vojski, ki bi bila kot del NATO sposobna samostojno poskrbeti za mir in stabilnost v evropski soseščini. To je tudi temeljni pogoj, da se razbremeni iigrantski pritisk na meje Evropske unije. Mi bomo še naprej z vsemi silami delali za varno Evropo, za Evropo vrednot in Evropo narodov.
SDS je bila in je pro evropska in pro NATO stranka. Vendar Evrope ne jemljemo zgolj kot nemško – francoski vlak, na katerem smo lahko samo potniki. Lizbonsko pogodbo, ki je okvir našega skupnega življenja v Evropski uniji, jemljemo resno, naši interesi so enakovredni interesom drugih v EU, želimo soodločati o skupni evropski prihodnosti in tudi bomo soodločali. Vemo namreč, kako EU deluje in vemo, katere so naše prednosti.
Dragi prijatelji, še nekaj besed o nas samih.
SDS je suverena stranka. Smo politični predstavnik suverenega dela slovenskega naroda in programskega občestva, tistega dela, ki je v težkih okoliščinah postal odporen na laži in potvorbe. Tistega dela, ki je trdoživ in vitalen, sposoben razmišljati z lastno glavo in sam iskati resnico tudi v vsakodnevnih oblakih manipulacij. Zato je prihodnost v njegovih rokah.
Pleve, kot ve vsak kmet, bo veter odnesel, zrna pa bodo ostala. Resnica ima korenine globoko, laž pa zelo plitko in zato je takšno laž potrebno stalno zalivati z ukradenim denarjem in propagando.
Medtem ko vsakodnevno obračunavajo s SDS, višje smo na anketah, več je teh napadov, in v prihodnjih mesecih pričakujemo še več njihovih ofenziv, ki se bodo približno tako končale, kot tista na Sutjeski, ampak mi se s tem veliko ne bomo ukvarjali. Pišejo laži in sami sebi verjamejo in to je to. A medtem, ko to pišejo, nikoli ne pozabijo zapisati laži, češ da je SDS doslej samo enkrat zmagala na volitvah in da je treba zamenjati program, predsednika in tako naprej.
V resnici je SDS doslej trikrat zmagala na lokalnih, dvakrat na evropskih, enkrat sama na parlamentarnih volitvah in enkrat skupaj z Demosom pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika na prvih večstrankarskih volitvah.
Za nekatere to sploh ne obstaja. Bom vprašal drugače – poznate še kakšno drugo stranko v slovenskem parlamentu, ki je zmagala večkrat? Je ni. Ampak v slovenskih medijih tega ne boste nikoli prebrali. Oni zmagajo samo tako, da zlorabljajo državne institucije, naredijo novo stranko, tja pošljejo stare sile in za naslednje volitve so pripravljeni. Pravzaprav smo v zadnjih 15 letih zmagali na vseh volitvah, ki so bile vsaj približno poštene, brez večje zlorabe državnih inštitucij in medijev za obračun s SDS.
Zato danes imamo vso pravico, da na te stvari opozorimo in da terjamo, da bodo prihodnje volitve poštene. Poštene, ne mislim le, da se bo tako, da se bo seštelo, da je ena plus ena dva, ampak tudi brez odločujočega vpliva omrežij, zlorabe sodstva, iz državnih bank ukradenega kapitala, medijskih monopolov in ukradenih mandatov. Želimo si volitve, po katerih si lahko kandidati različnih strank, zmagovalci in poraženci, sežejo v roke kot del iste celote. Ne kot sovražniki, ki drug drugemu protiustavno jemljejo mandate, ne kot poraženci, ki jih je potrebno potem še pohoditi, ampak kot sodržavljani, sorojaki, Slovenci, sosedje, sodelavci. Ko se bo to zgodilo, bo slovenski politični prostor korak bližje k normalnosti. Ko se bo to zgodilo, ko se bo ne glede na politične razlike skupaj branilo interese te skupnosti in ustavne vrednote, ki so lahko le okvir in ne kamen spora v pošteni politični tekmi, zavdajoč se, da imamo vsi skupno domovino. Domovino, ki jo veže skupna pripadnost njenih otrok. Tistih, ki ležijo po neštetih grobovih in moriščih in ki so umrli zanjo in za svoj dom na različnih straneh skozi stoletja neprijazne zgodovine. Tistih, ki se danes prebijajo skozi življenje, ustvarjajo dom zase in svoje otroke in tistih, ki v naše nacionalno in državljansko občestvo šele vstopajo.
Slovenska demokratska stranka z današnjim kongresom napoveduje neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti v Sloveniji.
Veliko premalo nas je, da bi se lahko delili na prvorazredne in drugorazredne. Težja kot bo ta delitev, dlje kot bo vztrajala, manj nas bo in še težje bo. Zato se bomo še bolj odločno borili proti drugorazrednosti.
Slovenija bo z našim bojem postajala prostor pravičnosti in blaginje za vse, ki so se zanjo pripravljeni potruditi. Aktivno bomo sooblikovali zunanje okolje in zagotovili varnost tudi v spremenjenih razmerah.
Zato danes na tem mestu v Mariboru, ki tudi potrebuje prenovo in razvoj, k sodelovanju vabimo vse, ki jim pogum ni tuj in ki jim je naš skupen cilj blizu. Vabimo stranke, civilna združenja in posameznike. Vse, ki jim gre za stvar in ki imajo Slovenijo v srcu.
Svoboda Sloveniji! Bog živi Slovenijo!
