Janez Janša: Vsak mora narediti svoje in Slovenija se bo prebudila iz te apatije

V nedeljo, 4. septembra 2016, so se na Gori Oljki zbrali članice in člani iz občinskih odborov Savinjsko-Šaleške regijske koordinacije Slovenske demokratske stranke. Dan so pričeli s pohodi na goro iz različnih smeri, darovali sveto mašo za domovino in nadaljevali z druženjem pri planinskem domu. S svojim obiskom je zbrane razveselil predsednik stranke Janez Janša.

Njegov nagovor v celoti objavljamo v nadaljevanju:

Spoštovane kolegice in kolegi, dragi prijatelji,

tale naš savinjski Triglav postaja premajhen za tako veliko regijo. Ne vem, kaj bomo naredili, gore se običajno ne zravna. Glede na to, da je Ljubo obljubil, da bo to srečanje tukaj tradicionalno, ga tudi ne moremo prestaviti, tako da organizacijski odbor do naslednjega leta zbira predloge, kako na majhno goro spraviti čim več ljudi.

Hvala za to idejo lansko leto, ki je letos dejansko postala meso in ko se drugič zberemo, lahko rečemo, da je to že neka tradicija. Ko bo pa deseta obletnica, bo pa velika fešta. Takrat tudi ne bo pozebe in se bo dalo to tudi dobro zaliti.

Mi v Slovenski demokratski stranki smo imeli v zadnjih mesecih veliko podobnih regijskih srečanj, kot je tole današnje. Povsod nas je bilo veliko, povsod je bilo veselo. Nekaj regij to še načrtuje tam nekje do sredine oktobra. Ko bomo takrat potegnili črto pod te številke nas, ki smo se zbirali na teh srečanjih, bomo prišli do velikega števila. To je tudi odgovor tistim, ki pravijo, da nas je premalo za neke resne spremembe. Jaz mislim, da nas je dovolj.

Takrat, ko je eden mojih predhodnikov, dr. Jože Pučnik, predsedoval naši stranki, nas je bilo še bistveno manj, pa smo skupaj z ostalimi partnerji v Demosu dosegli ključni cilj v zgodovini slovenskega naroda. Torej ni pomembno samo število, je pa tudi pomembno. Jaz pravim, nas je dovolj, samo vsak mora narediti svoje in Slovenija se bo prebudila iz te apatije.

Ko smo mi vodili vlado v obdobju 2004-2008, ko smo zaključevali mandat, danes tistemu mandatu nekateri pravijo obdobje debelih krav. Marsikdo med vami se je rodil na kmetiji ali pa še danes živi na kmetiji in vsak ve, da je predvsem od gospodarja odvisno ali so krave suhe ali debele. Tisti, ki pravijo, ja takrat je bilo fajn, ker je bila gospodarska rast in tako naprej, ni bilo krize in tako dalje, zdaj pa je stanje drugačno. Kot da tisti, ki ima oblast, ne bi imel nikakršnega vpliva na to, kakšno to stanje dejansko je. To je nek prazen, votel izgovor. Kar nas dodatno žalosti, je dejstvo, da slovenski osrednji ali pa, bom rekel, režimski mediji to mirno prodajajo kot izgovor, ki je verodostojen, zato da se zakriva neka nesposobnost. In ta nesposobnost, dragi prijatelji, Slovenijo veliko stane.

Ko smo mi zaključevali mandat leta 2008, je bil za nami mandat, ki ga je v zgodovini demokratične Slovenije neka koalicija edina končala v enaki sestavi, kot ga je začela. Za nami je bil mandat, ko so plače in pokojnine realno, ne nominalno, ampak realno zrasle za 24 odstotkov. In za nami je bil nek mandat, ki je Slovenijo dvignil tudi v smislu mednarodnega ugleda v Evropi in v svetu.

Takrat je bil naš javni dolg manj kot 8 milijard evrov. To je bil ves dolg, ki ga je leta 2008 Slovenija imela, vključno s tistim, ki ga je podedovala še od Kraljevine Srbije in socialistične Jugoslavije. Bili smo druga najmanj zadolžena država v Evropi. Potem pa je sledila politika nesposobnih novih obrazov. In ta politika nesposobnih novih obrazov, vodenih iz ozadja, je slovenski javni dolg povečala na 32 milijard evrov.

Ko je rajnka Jugoslavija dokončno propadla, je bil dolg države, za katero smo govorili, da je močno zadolžena, nominalno bistveno manjši, kot je danes slovenski dolg. 32 milijard evrov pomeni, da moramo mi kot država, kot nacija imeti na leto gospodarsko rast preko dveh odstotkov, zato da zberemo samo za obresti za ta dolg. In danes smo približno tam. Vse to, kar vsi Slovenci skupaj, vsa naša ekonomija, vsi ki nekaj ustvarjamo, v seštevku kot dodano vrednost ustvarimo v enem letu, damo v glavnem za obresti za ta dolg. Zato ni investicij, zato o mnogih naših cestah govorijo, da gre za asfaltni makadam, zato so kolone pred mostovi na regionalkah in zaradi tega je to, bom rekel, največja bolečina današnjega časa, po 25 letih življenja v samostojni državi vsako leto na tisoče izšolanih mladih odhaja s trebuhom za kruhom po svetu.

Še vedno, kljub tem katastrofalnim rezultatom politike novih obrazov, vodenih iz ozadja, vsak dan poslušamo o tem, da je to rešitev tudi za prihodnost. Da ljudje ne zaupajo strankam, ki že obstajajo, da mora biti nekaj novega, skratka ponovno se pripravlja teren za neko novo prevaro. Potrebno se je vprašati ali bo slovenski narod temu ponovno nasedel ali ne bo. Ne govorim o tistih, ki take nove obraze volijo zato, ker vedo, da se za njimi skrivajo stari obrazi, ki dejansko vladajo. Tisti niso prevarani, tisti pri tem zavestno sodelujejo, mnogi tudi zaradi tega, ker imajo od tega korist, ker branijo svoje privilegije ali pa tudi kakšna nečedna dejanja iz preteklosti.

Govorim o tisti večini, ki se tega ne zaveda, ki naseda na lepe besede, ki naseda nekemu lepemu plakatu ali pa nekemu obrazu, ki ga potegnejo od nekod in pravijo: »Ta ni za nič odgovoren, vlada je slaba, opozicija je še slabša, torej rabimo nekaj novega.«

Velikokrat tudi v politiki rabimo kaj novega, ampak ne na ta način, da je to novo zgolj neka krinka za vladanje iz ozadja. Ključen problem, spoštovani prijatelji, ki ga imamo danes Slovenci, je to, da je naša lepa država in družba prepletena z nekimi omrežji, ki delujejo iz ozadja, ki niti ne sodelujejo neposredno na volitvah, ki se ne izpostavljajo, se ne soočajo, ne želijo priti v televizijski studio in soočiti svojega pogleda na situacijo s tistimi, ki mislijo ali pa mislimo drugače, ampak vse stvari urejajo preko raznih navez, v ilegali, bom rekel tudi kriminalni, kar je vse dediščina nerazčiščene preteklosti.

In ko se kaj od tega tudi pojavi na površini, ko kaj slučajno pride tudi na dan, ko se odpre neka tema, ko pravosodje kake tuje države obsodi koga iz te naveze – pri nas se to itak še ne more zgoditi, takrat kričijo na ves glas: »Pa to je preteklost, ne ukvarjajmo se s preteklostjo, ukvarjajmo se s prihodnostjo.«

Čez pol ure pa že sedijo na kakšnih proslavah pod totalitarnimi simboli, kjer govorijo samo o preteklosti in vlečejo na dan preteklost in to tisto, ki je večino Slovencev zaznamovala ne za dobro ampak za slabo. Torej živimo v nekem času, ko je predvsem od tiste večine ljudi, ki jih zdaj že tradicionalno na vsakih volitvah preslepijo z lepimi besedami, lažnimi obljubami ali nekimi novimi obrazi, odvisno ali bo spregledala.

Na zadnjih volitvah, ki so bile nepoštene, nelegitimne – samo za primerjavo, avstrijsko ustavno sodišče je zaradi bistveno manjših nepravilnosti razveljavilo drugi krog avstrijskih predsedniških volitev in v začetku oktobra bodo Avstrijci še enkrat volili, bom rekel zaradi pomanjkljivosti, ki so bile bistveno manjše od tega, kar se je dogajalo leta 2014 v Sloveniji – pa pri nas ni bilo nekega varuha ustavnosti in zakonitosti, ki bi v to posegel, tega poguma ni bilo nikjer, niti na slovenskem ustavnem sodišču.

Skratka, na volitvah leta 2014 smo dobili neko oblast, za katero niti ne vemo točno kaj je. Vidi se, da niti vlečejo ljudje, ki jih ne vidimo, ki niso v parlamentu, niso niti v vladi. Danes se tudi meni prvič dogaja, jaz vam ne znam našteti imen in priimkov vseh ministrov in ministric slovenske vlade. Nekaterih nisem še nikoli slišal niti videl. Ali pa niso povedali ničesar takega, da bi si človek zapomnil, enako velja za velik del državnega zbora. Tam sedijo ljudje, ki se praktično nikoli ne oglasijo, če pa se že, potem pa berejo kot papagaji pravzaprav iste stavke in se ne splača niti polemizirati, ker v tem tudi ni nobenega intelektualnega užitka.

So bili časi, ko smo bili opozicija, na drugi strani je bila recimo vlada LDS in takratni predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek, tam se je vsaj splačalo polemizirati, ni bilo vse prazno, kar si dobil nazaj. Zdaj pa kot da bi se človek pogovarjal s sapo, ni refleksije, ni odgovora.

Ve se, da stvari nekako potekajo, ne smemo biti naivni. Stvari v Sloveniji tečejo, nekdo odloča. Vprašanje je, kam tečejo, ampak nekdo odločitve sprejema in teh odločitev v glavnem ne sprejemajo tisti, ki jih potem formalno požegnajo bodisi v parlamentu bodisi na vladi, ne da bi točno vedeli, za kaj gre in kateri lobij jih je tja vsilil. Niti predsednik vlade verjetno ne ve, kdo mu je kakšnega ministra ali pa ministrico podtaknil.

Ko je v neki situaciji, ko so novi obrazi, ki se niti niso poznali med seboj, dobili večino v parlamentu, to je slabo, potem ni odgovornosti, ni neke pregledne situacije. Vložiš interpelacijo, tudi če minister pade, pride nek podoben ali pa še slabši. Slovenija ni normalna parlamentarna demokracija, kjer bi se dalo tudi med mandatom, med enimi in drugimi volivami, ko gre za parlamentarne stranke, stopiti skupaj ,ko gre za neke stvari, ki so dejansko v skupnem interesu, tega je danes bistveno manj, kot je bilo včasih, čeprav razen v našem mandatu s tem nikoli ne bi mogli biti zadovoljni. In na nek način je marsikaj, kar mi spremljamo na površini te politike, kot boj z mlini na veter, ker do tistih, ki dejansko vlečejo niti, niti ne prideš.

Vprašali boste, kako to spremeniti. Kar se tiče vsebine, glejte, v Slovenski demokratski stranki ne samo, da vemo, kako to spremeniti, mi smo že v praksi dokazali, da to tudi zmoremo. Tudi zdaj, ne glede na to, da so bile zadnje volitve izjemno nepoštene, mi kot opozicijska stranka delujemo izjemno konstruktivno. Od začetka letošnjega leta je naš strokovni svet praktično vsak mesec predlagal reformne ukrepe, naša poslanska skupina je za mnoge od teh vložila tudi konkretne zakone, ki izboljšujejo ključne anomalije, ki jih srečujemo.

Predlagamo reforme, ki jih vlada pravzaprav ne zna niti opisati. Vložili smo dva zakona za financiranje in določitev ključnih infrastrukturnih objektov, kar je rak rana v Sloveniji. Predlagali reformo in racionalizacijo državne uprave. Predlagali reformo slovenske vojske z ustanovitvijo nacionalne garde. Pred poletjem smo predstavili zdravstveno reformo, takrat smo tudi povedali, da bomo ministrico, v kolikor ne bo nič naredila, glede na stanje, ki se poslabšuje v zdravstvu, ministrico poklicali na odgovornost. Ta mesec bo naš strokovni svet predlagal rešitve na področju kmetijstva. In tudi v prihodnjih mesecih bomo, kar se vsebine tiče, aktivni.

Poleg tega imamo program, ki je celovit, ki smo ga kolikor smo imeli parlamentarne moči, deloma že skušali uresničiti in ki je zgrajen na podlagi izkušenj, ki so v drugih državah delovale. Slovenija je vodila Evropsko unijo in Slovenska demokratska stranka je takrat vodila vlado. Vemo, kako so v kakšni drugi evropski državi dobro rešili kako vprašanje in ni treba odkrivati tople vode.

Imamo tudi ljudi, ki so dobili takrat izkušnje, ki imajo prakso in ta potencial je zdaj popolnoma neizkoriščen. Kar se vsebine tiče, kar se tiče sposobnosti, kar se tiče kadrovske ponudbe, Slovenska demokratska stranka s tem nima problemov. Mi ne rabimo za imenovanje ali za postavitev senčne vlade ali strokovnega sveta, nam ni treba na mesto ministra v senci za zdravstvo postaviti nekoga, ki ima Fakulteto za družbene vede. V stranki imamo na stotine zdravnikov, ki vedo, kakšni so problemi in kje je treba stvari reševati. In tako je tudi na drugih področjih.

V Slovenski demokratski stranki je tega znanja dovolj, res pa je, da prej pade kaka zvezda z neba, preden recimo nacionalna televizija koga izmed ljudi, ki so včsaih vodili sestave evropskih svetov za posamična področja v naši vladi, pokliče za komentar na kakšno aktualno temo. Vsi živi tako imenovani strokovnjaki solijo pamet Slovencem, tisti, ki so se dokazali za dokazano uspešne, ki so to uspešnost testirali tudi navzven, pa so na neki neformalni listi, ki ne sme priti do slovenske javnosti.

Vračam se na tisto vprašanje, kako to spremeniti. Na zadnjih volitvah, ki so bile nepoštene in nelegitimne, ni volila polovica volivcev, vsak drugi. Tudi v tej regiji, v Savinjsko-Šaleški regiji, v teh okrajih in enotah so bila marsikatera volišča napol prazna. Stanje je bilo sicer nekoliko boljše, kot je povprečje, ampak kljub temu je bila volilna udeležba nizka. Vsak drugi, ki bi lahko volil, ni volil in na desettisoče ljudi je ostalo doma. In to takšnih, ki nikol ne bi podprli tega, kar se danes dogaja.

Marsikomu je mogoče žal, marsikdo je začel razmišljati ali je ravnal prav ali ni ravnal prav. In glejte, to je tista sila, ki lahko spremeni stvari na naslednjih volitvah. Ne tisti, ki danes skačejo pod totalitarnimi simboli, silijo otroke, da se šemijo v, bom rekel, nekaj, kar je sicer del naše zgodovine, ampak negativne. Tukaj je škoda izgubljati energijo. Ampak tisti, ki niso volili, ki so ostali doma zaradi različnih razlogov, predvsem pa zaradi nelegitimnih in nepoštenih okoliščin zadnjih volitev, tisti so ključ do sprememb. In nas v Slovenski demokratski stranki v tej regiji, v drugih regijah, v naših mestnih in občinskih odborih je dovolj, da to spečo silo prebudimo. Vsi veste, o čem govorim, vsi poznate te ljudi, povsod so.

Namesto, da včasih sedimo kje v kakem kotu in se pogovarjamo, kako se nič ne da spremeniti, pristopimo do njih. To je težko delo, ampak je edina pot do uspeha. Jaz sem prepričan, da to zmoremo. Nenazadnje v tej Savinjsko-Šaleški regiji je veliko odborov, ki ste že sedaj dosegli sijajne rezultate tako na lokalnih kot na državnozborskih volitvah, kjer praviloma zmagujete na županskih volitvah. Tudi tukaj je še veliko potenciala. To, da nekje zmagaš z rezultatom, ki je sijajen v odstotkih, 30, 40 odstotkov, tudi več ponekod, hkrati je pa volilna udeležba polovična, se pravi vsak drugi je ostal doma, tukaj so velike rezerve, mogoče celo lažje dosegljive kot tam, kjer je več betona. Tam kjer je pa več betona, pa potrebujejo našo pomoč iz tistih okolij, kjer ste dokazali, da znate, kjer ste našli načine, kako prepričati druge za naš program, v našo ponudbo in te izkušnje je pač treba deliti med seboj.

Tudi zaradi tega so takšna srečanja, kot je današnje, dragocena. Tukaj nismo samo zato, da nekateri govorimo za tem mikrofonom, ostali poslušate, pa tudi ne samo zaradi prijetnega druženja, smo tudi zato, da se spoznamo med seboj, da vidimo tudi, kje lahko dobimo kakšen nasvet, kakšno pomoč. Ta regija je zelo velika, osebno se članstvo ne srečuje, razen ko se dobimo takole in zaradi tega je ta tradicija, o kateri se je tukaj že govorilo in o kateri sem govoril na začetku, tako pomembna. Zaradi tega so takšna druženja in takšna srečanja tako pomembna.

Naj se na koncu zahvalim vsem, ki ste prispevali k temu, da smo lahko  danes na ta čudoviti dan na tem čudovitem kraju v tej prijetni družbi in ob dobri logistiki. Še posebej vodstvu regije pa še posebej matičnemu odboru, Ljubotu, predsedniku občinskega odbora Polzela in vsem ostalim, ki ste fizično pljunili v roke, da lahko danes stojimo na tem odru.

To pozitivno energijo, ki se je tukaj zbrala, ponesite domov v svoje občinske odbore in v svoja okolja. Več je boste razširili, več nas bo tukaj naslednje leto na tretjem, tokrat res tradicionalnem srečanju in boljši bodo tudi volilni rezultati.

Ker pa, kot že rečeno, ste se zbrali na regijskem srečanju regije, ki je v okviru SDS ena najuspešnejših po rezultatih, če seštejemo rezultate tam od leta 1994 naprej, ko se je tukaj dosegel preboj, še posebej v Zgornji Savinjski dolini, v seštevkih ste med tremi najboljšimi regijami  v državi in hvala vsem, ki ste to dosegli.

Tudi zaradi tega je pomembno, da se takole srečujemo in družimo, naredimo kako skupinsko fotografijo, da se čez nekaj dni, ko beremo v kakem časopisu, da se je tam pa zbrala peščica podpornikov SDS, vemo, kaj je res in kaj ni. Hvala še enkrat za to, da ste danes prišli, da ste žrtvovali ta lep, čudovit nedeljski dan za naše druženje. Hvala za to, da ste tukaj prispevali, podelili in tudi prejeli pozitivno energijo, ki jo bomo širili naokoli po regiji, po občinskih odborih, v naših okoljih in ki jo bomo vgradili kot enega od temeljnih kamnov naše bodoče zmage. Hvala lepa.