Janez Janša: Vložili bomo zahtevo za interpelacijo o delu vlade

Janez Janša

"Ker vlada ni bila sposobna tega narediti, te resne ocene svojega dela, smo to naredili mi. Naš Strokovni svet je v zadnjem mesecu primerjal po resorjih, kaj je ta vladna koalicija obljubila pred dvema letoma in kaj je naredila. Naslednji teden bo poslanska skupina SDS v Državnem zboru vložila zahtevo za razpravo o delu vlade, interpelacijo o delu vlade, kjer bomo mi predstavili to primerjavo in bomo tudi vladi dali še eno priložnost, da na te stvari odgovori, da pove, zakaj več kot 90 % tega, kar je zapisanega v koalicijski pogodbi, po polovici mandata - prva polovica mandata je vedno najbolj produktivna - ni uresničenega,« je v svojem nagovoru izpostavil predsednik SDS.

Objavljamo neavtoriziran govor predsednika SDS Janeza Janše na srečanju članov Obljubljanske regijske koordinacije SDS:

Po teh uvodih in čestitkah bi skoraj moral zapet, vendar imam vas preveč rad in tega ne bom naredil, a vas lepo pozdravljam in se zahvaljujem za tako lepo udeležbo v tem lepem dnevu. Še posebej zahvala občinskemu odboru Domžale in regijski koordinaciji ter Tomažu in Robiju za to, da smo danes lahko pod streho, ki nas varuje tako pred soncem in dežjem, ki ga seveda ni. V zadnjih dneh sem prejel veliko klicev in srečal veliko kolegov, ki je reklo, joj tako lep dan bo, imam vinograd, moram potrgat, zakaj imamo srečanje ravno sedaj. Veste, mi imamo 16 regij in to je 16 vikendov in je to treba tudi malo porazdelit, nisem pa vedel, da imamo v SDS toliko vinogradnikov. Letos bo očitno dobra letina tam, kjer ni bilo pozebe, in veliko veselja tudi na prihodnjih srečanjih.

Mi smo se zbrali danes na srečanju Obljubljanske regije. To je za SDS že 22 let okolje, kjer tradicionalno dosegamo dobre rezultate. To je regija, kjer imamo veliko zmag v občinskih svetih, veliko županov, izvoljenih poslancev, državnih svetnikov in kjer tradicionalno dosegamo ne le dobre rezultate, ampak tudi solidno udeležb na volitvah, za razliko od nekaterih drugih delov države, kjer dosegamo dobre rezultate, je pa tam volilna udeležba relativno nizka. Je pa to eden ključnih problemov, s katerim se v tem trenutku ukvarja Slovenija oziroma tisti, ki jim je mar za slovensko demokracijo in prihodnost, je pa, kot vidimo po udeležbi na volitvah v soseščini in nekaterih drugih evropskih državah, to problem tudi marsikje drugje.

Smo prijatelji, pa tudi politična družina, in je prav, da nekaj rečemo ob tej priložnosti o aktualnem političnem trenutku. Nekaj so povedali že moji poslanski kolegice in kolegi ter ostali, ki so govorili, bi pa še vseeno dodal nekaj stavkov. Dobri dve leti nazaj smo imeli v Sloveniji nek dogodek, ki mu sicer pravimo volitve, a tisto niso bile volitve, ker niso bile poštene, niti niso bile legitimne. V sosednji državi Avstriji so volitve razveljavili zaradi bistveno manjših kršitev, kot pa smo jih mi doživeli na lastni koži pred dvema letoma. Prišli so neki rezultati. Stranka, ki je dva meseca pred volitvami sploh še ni bilo, je na volitvah julija 2014 postala relativna zmagovalka, v slovenski parlament so prišli ljudje, ki se niso niti poznali med sabo in v slovensko vlado so prišli ljudje, ki niso prej nikoli imeli izkušenj, predsednik vlade je postal nekdo, ki prej ni bil niti občinski svetnik, kaj šele minister, in v skladu s tem ter z načinom, na katerega so dobili tiste volitve, tudi vladajo zadnji dve leti.

Sedaj smo nekje - teoretično, če bi bil mandat cel, kar seveda ne bo - na polovici tega mandata in po dveh letih je vlada delala neke obračune, bilanco. Bilanco so delali tudi drugi, tudi mi, a o tem nekaj besed kasneje. S strani vlade smo slišali v glavnem hvalo. Slišali smo, domače rečeno, kitenje s tujim perjem: da imamo stabilno gospodarsko rast, padanje brezposelnosti in da nam rating agencije dvigujejo ocene, ki so pomembne za mednarodne finančne trge, kjer pa danes ni problem dobiti kreditov, ker so obresti, kar se bo slutilo pri naslednji finančni krizi v svetu, in so pravzaprav negativne, denar še nikoli ni bil tako poceni in veste, kam bo to pripeljalo. A to so druge stvari, o katerih danes ne bi govorili. Če gledamo stabilnost in gospodarsko rast in vse ostalo, moramo vedeti, da ti rezultati, manjši proračunski primanjkljaj, vse to temelji na naporih, ki smo jih predvsem mi vložili v sanacijo posledic gospodarske krize, ki je Slovenijo prizadela leta 2009.

Daleč največji spopad ali daleč največji posamični ukrep, ki je Sloveniji omogočil, da zmanjšuje primanjkljaj in da je delno konsolidirala javne finance, je tako imenovani zakon o uravnoteženju javnih financ, ZUJF, ki so ga kritizirali, napadali, spodbijali na Ustavnem sodišču, zbirali podpise za referendum, nas proglašali za uničevalce javnega sektorja, organizirali ljudske vstaje in tako naprej. A tisti zakon je za približno milijardo oklestil predrago financiranje administracije in porabe in zaradi tega je Slovenija pristala na varni strani, ali pa vsaj pred čermi, ki so grozile, da se bo naš javnofinančni sistem razbil na njih. Tisti, ki so najbolj kritizirali ta zakon, so ga kasneje z veseljem uporabljali. Za nami je prišla vlada Alenke Bratušek, ki je takoj podaljšala nekatere ukrepe, ki so bili sicer mišljeni samo začasno. Potem je prišla vlada Mira Cerarja, ki je tudi podaljšala ukrepe, tudi tam, kjer ni bilo potrebno, ker je gospodarska rast dosegla mejo 2,5 %, ki smo jo v času krize zastavili. In seveda, ker se je ponekod manj porabilo, se je lahko drugod nekoliko več potrošilo, predvsem pa se je dobilo denar tudi za to, da se plačuje obresti za dolgove, ki smo jih v tem času dobili.

Ko se je končal naš mandat leta 2008,  je bil slovenski javni dolg, državni dolg, kar smo vsi solidarno dolžni plačevati, okoli 8 milijard evrov. Bili smo druga najmanj zadolžena država v evro območju, rezerve so bile ogromne. Kasneje so nam govorili, kako smo pustili prazne kašče, a kašče niso bile še nikoli tako polne. Nikoli ni bilo toliko rezerv kot leta 2008 s tem, da smo dvignili blaginjo v državi, kupna moč je zrastla v 4 letih za 24 %, hkrati pa smo znižali zadolženost.

Ampak danes, bom rekel po tej »uspešni« politiki, ki so jo prinesli novi obrazi, naš dolg znaša več kot 32 milijard evrov in večino tega, kar smo prihranili z ZUJF, danes dajemo za obresti za ta dolg, zato zelo malo ostane za investiranje, zato se stoji pred nevarnimi mostovi na regionalnih cestah, zato ni denarja za neke nujne posege v infrastrukturo, ki bi odpravili milijonske škode, zato se ponekod že desetletja razpravlja o obvoznicah in se jih ne gradi, zato je 3. razvojna os le nek »šlager za Emo« in se še nič ne dogaja, kljub temu, da smo stvari zelo daleč pripravili, ko smo mi imeli vlado.

Skratka, ta hvala je precej prazna iz dveh razlogov, ker ne temelji na dejanjih, ki bi jih naredila ta vlada, pa tudi ne vlada Alenke Bratušek. Hvalili so sicer sanacijo slovenskega bančnega sistema, a spomnite pa se, kakšen kraval je bil, ko so metali granitne kocke, ko smo čez parlament spravili zakon o slabi banki, šele Ustavno sodišče je preprečilo blokado konec leta 2012, in vse, kar je naredila vlada Alenke Bratušek v zvezi s to sanacijo bank, je to, da so se najprej zelo potrudili, da bi se brisale sledi za tistimi, ki so povzročili to bančno luknjo. Potem pa so celotno sanacijo obesili na ramena vas, oziroma vseh slovenskih davkoplačevalcev, čeprav je bil na voljo poceni denar iz evropskih skladov. Oni so rekli: mi rešujemo suverenost Slovenije, zato bomo sami zagotovili denar oziroma bomo z vašim denarjem sanirali banke, ne maramo pa poceni evropskega denarja, ker bodo s tem denarjem prišli tudi neki pogoji, ampak ti pogoji so bili takšni, ki, če bi jih upoštevali, preprečujejo, da bi v življenju ene generacije še tretjič sanirali izropane banke. Tega niso hoteli in zato se je naš zunanji dolg ponovno povečal, ker je vse to, kar smo dali za sanacijo bank, neposredno prištelo v javni dolg, po drugi strani pa bo to treba v celoti vračati.

Zelo cinično je do vseh, ki karkoli ustvarjajo in prispevajo v skupno blagajno, da se sedaj bivša predsednica vlade hvali s to potezo, ki je bila škodljiva, ker je življenje slabše zaradi tega. Prava norost je, da nekaj, kar bi bilo mogoče rešiti na cenejši način, rešiš na dražji način. Ampak tu so drugi interesi in ti interesi sedaj delajo vse, da se ne bi nič spremenilo, da se NLB ne bi privatiziralo in da bi vse ostalo v domeni istih ljudi, ki so že prej iz te vreče jemali po lastnih željah in potrebah in da se odgovornost ne bi ugotavljala. Slovenske banke so bile izropane drugič v času, odkar - ne bom rekel, odkar Slovenija obstaja -, ampak v času življenja te generacije. Prvič konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, tik pred osamosvojitvijo, Demosova vlada je dobila prazne državne banke v roke in potem je bila takrat tista agencija za sanacijo bank in iz vaših žepov je šel denar, da so se te banke spet napolnile. Potem se je to še enkrat zgodilo, ker so te banke ostale v rokah istih ljudi in ker nihče od tistih, ki so prvič okradli banke, ni odgovarjal. Mi znate omeniti enega samega bankirja, ki je bil obsojen zato, ker so izropali slovenske banke v letih 88, 89, 90?  Vsi so ostali tam, vsi so napredovali, vsi so še tam. Tudi sedaj, minilo je več kot 4 leta, odkar je vlada, ki smo jo mi vodili leta 2012, posredovala Policiji, tožilstvu, Računskemu sodišču, Uradu za preprečevanje pranja denarja poročilo o stanju v slovenskih bankah, ki ga je naredila Banka Slovenije, in v katerem je bilo na tisoče konkretnih sumov kaznivih dejanj podeljevanja stomilijonskih kreditov brez kritja z imeni in priimki. V štirih letih, ne samo, da nihče ni bil za to obsojen, nihče tudi odgovarjal ni, nobenega procesa ni bilo za milijarde. Tako da eden od »uspehov« vlade Mira Cerarja v zadnjih dveh letih je tudi ta, da so naredili vse, da se prepreči ugotavljanje odgovornosti za drugo krajo slovenskih bank v življenju naše generacije. S tem se javno ne hvalijo, delajo pa vse v tej smeri. Tudi v njihovih vrstah sedijo poslanke in poslanci, ki so bili v nadzornih odborih Factor banke in drugih institucij in so jih dali na te liste ravno zato, da preprečujejo kakršnokoli ugotavljanje odgovornosti.

Ena sama institucija je v državi, ki se resno ukvarja z ugotavljanjem odgovornosti, in to je parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi naš poslanec Anže Logar, to je edina institucija, ki dela resno na tem. Zaradi dela te komisije, ki ga skušajo omejiti na vse načine s tem, da ne dajejo dokumentov, da jih je treba izterjati v dolgih postopkih, da policija ne sodeluje, da tožilstvo ne sodeluje, predvsem zaradi dela te komisije bodo neke, vsaj tiste največje lopovščine iz tega poglavja slovenske tranzicije, tega ropa slovenskih davkoplačevalcev, ostale zabeležene, in jih bo možno sankcionirati. Če ne v tem, pa v naslednjem mandatu.

Ob tej bilanci na polčasu od vlade nismo dočakali neke povsod drugod, v vseh drugih državah parlamentarne demokracije, logične ocene svojega dela v tem smislu, da povedo, to smo si zastavili v začetku programa, po polovici tega mandata je toliko in toliko uresničeno. Ste slišali mogoče kje? V koalicijski pogodbi so marsikaj napisali in marsikaj obljubili, a niti en minister ni predstavil svojega rezultata glede na tisto, kar je obljubljal pred dvema letoma, ne samo obljubljal, ampak kar so napisali v nek dokument, ki je uraden dokument, ki koalicijo veže. Pogodba je bila formalno podpisana, potem je bilo to prevedeno v normativni program vlade in ima seveda neke obveze za sabo. Niti en minister ni tega naredil. Imeli so neko konferenco, kjer so našteli stvari, ki so jih naredili, a nihče ni naredil te bilance. Naredila pa jo je, recimo, Obrtno-podjetniška zbornica - pred kratkim smo sedeli z njihovim vodstvom na Celjskem sejmu in tisto je tudi na njihovi spletni strani in v brošuri, ki so jo izdali. Tam so predstavljeni ukrepi, ki so jih slovenski podjetniki predstavili slovenski vladi na začetku mandata, nekaj deset ukrepov povsem logičnih, pozitivnih, razvojno naravnanih, kar bi bilo normalno narediti in po dveh letih gospodarska zbornica ugotavlja, da je od teh ukrepov, ki jih je vlada pozdravila, češ da so dobri, a po dveh letih je od teh predlogov uresničenih - kaj pravite koliko? 2 odstotka, ne 20, ne 12, ne 90, ne 50, kot bi bilo normalno, ampak 2, pa še to slučajno. To je to.

Ker vlada ni bila sposobna tega narediti, te resne ocene svojega dela, smo to naredili mi. Naš Strokovni svet je v zadnjem mesecu primerjal po resorjih, kaj je ta vladna koalicija obljubila pred dvema letoma in kaj je naredila. Naslednji teden bo poslanska skupina SDS v Državnem zboru vložila zahtevo za razpravo o delu vlade, interpelacijo o delu vlade, kjer bomo mi predstavili to primerjavo in bomo tudi vladi dali še eno priložnost, da na te stvari odgovori, da pove, zakaj več kot 90 % tega, kar je zapisanega v koalicijski pogodbi, po polovici mandata - prva polovica mandata je vedno najbolj produktivna - ni uresničenega. Ne bodo se izognili temu, ker tudi slovenski dominantni mediji niso izterjali teh odgovorov. Naslednji teden bo naša poslanska skupina vložila to zahtevo. Verjetno bodo zavlačevali, a v vsakem primeru še letos bo Državni zbor opravil to razpravo in miza bo po tej razpravi precej čista. To potrebujemo tudi zaradi tega, ker je to zamegljevanje v slovenskem političnem prostoru neizmerno.

V zadnjih dveh letih se je večkrat zgodilo, da je naša poslanska skupina vložila v proceduro zakon, ki je reševal nek konkreten problem, ki smo ga vsi poznali in opazili, koalicija pa ga je zavrnila, običajno brez razprave, brez tega, da bi povedali, kaj je narobe. Običajno so rekli, to je nesistemski ukrep, mi bomo pripravili sistemskega. Potem pa so čez kako leto prišli z istim predlogom in, seveda, v tem primeru smo ga tudi mi podprli, a pomislite, razen nekaj častnih izjem, slovenski mediji nikoli niso poročali, da je to že predlagala SDS, da je to iz našega programa, da smo te rešitve mi že pripravili. Nikoli. Pristop je tak, če mi predlagamo neko reformo ali neko samo po sebi umevno dobro rešitev, je poročanje takšno: poslanci so obravnavali ta in ta predlog, nič ne povedo, kaj je predlagano in so ga zavrnili. Ne povedo, kdo je predlagal, ne povedo, kdo je bil za in kdo proti, ampak rečejo, parlament je to zavrnil, vedno večina nekaj odloči, večina zavrne. Če vlada predlaga, to povedo, če SMC predlaga, to povedo, če se jim zdi potrebno, vedno povedo, da je bila opozicija proti in to zavijejo v negativno luč.

Zaradi tega zamegljevanja je potrebno dvoje. Prvo, da se naredi neka bilanca po dveh letih, in to bomo sedaj naredili, ker tega ni naredila niti vlada niti sedma sila osrednji slovenski mediji, druga stvar, ki je potrebna, pa je, seveda, alternativa.

Verjetno ste opazili, da naš Strokovni svet že od začetka letošnjega leta skoraj vsak mesec predlaga za vsak resor načrt konkretnih ukrepov, kako stvari izboljšati. Ne bom rekel načrt reform, ker reforma je zlajnana beseda, ki že nič več ne pove, vlada za vsak dvig trošarin uporabi besedo reforma, tudi mi se bomo tej besedi izogibali, ker je izgubila svoj pomen, ampak za vsak resor že od začetka tega leta predlagamo konkretne ukrepe izboljšav in verjetno ste to več ali manj spremljali, ker smo se skušali res potruditi, da bi kljub blokadam to prišlo do slovenske javnosti. Z nekaterimi predlogi smo uspeli prodreti bolj, z drugimi manj. Predlagali smo konkretne ukrepe, kar se financiranja tiče za ključne projekte v nacionalni infrastrukturi, predlagali smo ustanovitev Narodne garde zaradi razsula slovenskega obrambnega sistema, konkretne ukrepe za racionalizacijo in izboljšanje učinkovitosti javne uprave, ključne rešitve, ki so potrebne, da se popravi stvari v slovenskem zdravstvu, in v tem mesecu bomo predlagali tudi podobne ukrepe za področje kmetijstva in podeželja, ki je v tem trenutku, vsaj kar se gozdarstva tiče, še posebej prizadeto. Tudi na samem področju kmetijstva so veliki problemi, ampak kot da slovenski mediji tega ne opazijo in tudi nekatere stanovske organizacije bolj ali manj tiščijo glavo v pesek. S temi predlogi bomo nadaljevali.

Ko bodo naslednje volitve, ne bo nihče mogel reči, da SDS nima programa, niti ga ne bo mogel zamolčati. Saj smo imeli zelo konkretne programe tudi doslej, a zadnji mesec pred volitvami oziroma v času volilne kampanje mislite, da smo lahko spravili katerokoli točke do ljudi. Vedno se takrat medijski prostor zapre, lansirajo neko afero, soočenja so potem neki kvizi oziroma bolj ali manj lepotna tekmovanja in slovenske volivke in volivci sploh ne morejo razpravljati o tem, kaj kdo ponuja v smislu rešitve za prihodnost. Na podlagi teh slabih izkušenj smo se stvari lotili bolj dolgoročno in ko bodo razpisane volitve, nam ne bo treba začeti pisati programa in ga predstavljati, ampak bomo rekli, v zadnjem letu je bilo že vse predstavljeno, objavljeno, popolnoma se ne da nič zamolčati in lahko stvari zgolj obnovimo. Tako vas vabim, da tudi svojo okolico opozorite, da SDS v tem času, kljub temu da smo opozicija in nimamo formalne odgovornosti na svojih ramenih, predlagamo konkretne stvari in vlagamo v proceduro stvari, ki v temelju izboljšujejo pogoje življenja v Sloveniji, in znižujejo, če bi bile uveljavljene, številke na položnicah, ki jih plačujete, davke in prispevke, ki racionalizirajo javno porabo, ki gre preko vsake meje.

Predsednik vlade se je hvalil, da se je znižala brezposelnost. Številka, ki jo navaja statistika, je šla pod 100.000. Ko smo mi končevali mandat leta 2008, so bile te številke pod 60.000 plus 100.000 delovnih dovoljenj za delo tujcev smo takrat izdali, je ogromna razlika, kar se tiče zaposlenosti, no, ampak ta padec brezposelnosti v slovenski statistiki nič ne pove. Na Celjskem sejmu smo slišali predstavnika Koroško-slovenske gospodarske zbornice, da se je samo v letošnjem letu na avstrijskem Koroškem, deloma Štajerskem, zaposlilo 12.000 ljudi in da kakšnih 60.000 ljudi, ki so formalno zaposleni pri podjetjih v Sloveniji, dela v Avstriji, v drugih državah. Toliko o tem, na kakšen način se je v Sloveniji znižala brezposelnost, da ne govorimo o mladih, ki odhajajo v tujino s trebuhom za kruhom in niso prijavljeni na slovenskih zavodih za zaposlovanje. To je statistika, ki sama o sebi ne pove nič.

Torej, za nami sta dve leti nekega praznega mandata. Z nepoštenimi, zgoljufanimi volitvami, z zlorabo pravne države pred dvema letoma niso škodovali samo Slovenski demokratski stranki, oškodovali so celo Slovenijo. Slovenija ima potenciale, da bi se razvijala bistveno hitreje in bistveno bolje, ter da nikomur ne bi bilo treba odhajati zaradi ekonomske nuje v tujino s trebuhom za kruhom. Slovenija ima potenciale, da bi lahko privabila tuje investitorje, tudi za področje najsodobnejših tehnologij, pa je tega toliko, da lahko preštejemo na prste ene roke. Slovenija ima potenciale, da bi se lahko razvijali bistveno hitreje kot naša okolica, a je realnost drugačna. Primerljive države imajo danes višjo gospodarsko rast, znižujejo davke, privabljajo tuje investicije, pri nas se dogaja obraten proces.  Rekli boste, ljudje tega ne vidijo. V veliki meri se tega res ne vidi, ker se o tem ne poroča.

Glavne vesti na slovenskih medijih so ali poplave ali nesreče ali to, da se je predsednik vlade v službo pripeljal s kolesom ali pa da se nek zvezdniški par v Ameriki ločuje. Zadnje dni na vseh radijskih in televizijskih postajah poslušamo poročanje o tem, kaj se dogaja v nekem ameriškem mestu, kjer je policija ustrelila temnopoltega državljana, hkrati sredi Slovenije odkopavajo grobišče s stotinami pobitih, pa je to manj pomembna vest za slovenske medije kot pa en nesrečen primer v neki državi na desettisoče metrov stran. Seveda, v takšnem vakuumu resničnega obveščanja ljudi se to, o čemer sem prej govoril, pravzaprav res ne vidi. Veliko ljudi tega ne vidi, veliko ljudi to sicer sluti, a misli, da ker tega ni na televizijah in časopisih, mislijo, da samo oni tako mislijo, pa si ne upajo povedati, ker se jim zdi, da bi izpadli bedaki. Če je na TV nekaj drugače, potem si mislijo, da vsi ostali drugače mislijo, skratka ne doživijo potrditve svojega prepričanja. Če zanemarimo podrobnosti, kaj je potem rezultat? Rezultat je, da ne gredo na volitve.

Najbolj katastrofalno sporočilo zadnjih volitev je volilna udeležba. Vsak drugi, ki bi lahko volil, v Sloveniji ni volil. V glavnem niso volili ljudje, ne zaradi tega, ker bi bili zadovoljni z vsem, ampak ker niso verjeli, da lahko kaj spremenijo. V tej številki, odstotku, v tem deležu naših sodržavljank in sodržavljanov, ki so izgubili upanje, da lahko s svojim glasom na volitvah kaj spremenijo, v tem deležu, v tem odstotku leži ključ do spremembe v Sloveniji. Verjamem, da se bo formalna demokracija s tem, da se bo na volitve lahko šlo, kljub temu, da nekateri razmišljajo, da bi to ukinili ali obdavčili, upam, da se bo to vseeno ohranilo in da je to moč, ki jo imamo. To spečo moč je potrebno prebuditi. Tega ni možno narediti niti čez noč, niti ni možno narediti s floskulami, tega ni možno narediti zgolj s tem, da sem mi trudimo v parlamentu in občinskih svetih in župani z dobrim delom in tako naprej, ker doseg tega učinka propaganda v veliki meri nevtralizira ali pa izničuje. Največ lahko naredimo tako, da o tem govorimo z ljudmi. V tej točki je tudi ključna moč SDS. Nas je dovolj, da do naslednjih volitev vsak opravi nekaj resnih razgovorov z ljudmi, ki niso volili, in jih prepriča, da gredo na volitve in stvari se bodo začele spreminjati. Delamo tudi veliko na tem, da se moč resnice v medijskem prostoru okrepi. Televizija, ki smo jo pomagali postavljati na noge, tudi članstvo v naši stranki smo pozvali, da se vključi takrat, ko se je zbiral kapital za to televizijo, ta televizija je izpred nekaj dni na multipleksu, kar pomeni, da je vidna povsod in ne rabite kabla za to, da gledate ta program. Že s tem, da nekoga opozorite, da obstaja še en kanal, kjer mogoče poročajo tisto, kar drugje ne, in nekoliko drugače kot ostali in bo šel ta tja iz radovednosti pogledat  in bo našel nekaj, kar ne najde drugod, boste že naredili en velik korak k temu, da se ta apatija prebije. To je nujno potrebno.

Ne samo zato, da mi zmagamo. SDS nikoli ni šlo za to, in to je že moj predhodnik dr. Jože Pučnik vedno poudarjal, da je na oblasti. Tudi pri nas se kdaj sliši, važno je, da zmagamo. Oblast in zmaga na volitvah je zgolj sredstvo za to, da uresničujemo program. Ko smo bili formalno na oblasti, programa nismo mogli uresničevati, zaradi koalicije, zaradi blokad, zaradi marsičesa, podzemlja, ki v Sloveniji vlada, ker zato, če imaš večino v parlamentu, še ne pomeni, da imaš oblast, še marsikaj drugega je treba narediti. Tisti, ki ima v rokah večino slovenskih bank, ima večjo oblast kot vlada, saj si lahko predstavljate, kaj se lahko stori s to močjo in tem kapitalom. Tisti, ki obvladuje velika infrastrukturna in druga podjetja v Sloveniji, ki so še vedno pretežno v državni lasti, ima večjo moč kot nekdo, ki je na čelu ministrstva, ki ima pet milijonov proračuna. Teh stvari se je treba zavedati.

Za SDS je zmaga na volitvah in sodelovanje pri izvršilni oblasti sredstvo, da lahko stvari izboljšuje. Ni to sredstvo za to, da bi nekaj ljudi prišlo na položaje in da bomo imeli boljši občutek, da smo zmagali. Naš cilj je vsebinski in zato tudi nismo stranka, ki je muha enodnevnica. Če danes pogledate po slovenskem političnem prostoru, tam ne boste našli nobene stranke, ki je starejša od enega mandata in ki ima več kot 10 %. Nobene stranke. Če pogledamo zadnjih dvajset let, jih boste našli veliko, ki so imele več kot 10 %, 20 %, 30 %, pa jih danes ni več. SDS pa je še vedno tukaj, ravno zato, ker nikoli nismo bili projektna stranka zato, da zmagamo ene volitve, potem pa, kar bo, bo. Zato so naše korenine globlje.

Smo stranka, ki je tudi daleč najbolj organizirana, ki ima najbolj številčno aktivno članstvo, ki je zmagala na volitvah v občinske in mestne svete na treh zadnjih lokalnih volitvah,  je zmagala na zadnjih dveh evropskih volitvah, ki je trikrat, štirikrat sodelovala v izvršni oblasti in jo je tudi dvakrat vodila. Je stranka, ki ima izkušnje, tudi preko vodenja neke nacionalne države iz časov, ko smo vodili Evropsko unijo. Smo skratka stranka velikega potenciala in smo stranka, ki, če bi na volitvah dejansko odločal ta potencial, če bi odločala programska in kadrovska ponudba, če bi bil nek »fair play«, bi se danes pritoževali nad težavami, ki bi jih imeli zato, ker smo predolgo na oblasti. Ampak mi tekmujemo v nekem prostoru, kjer se veliko investira v to, da volilna tekma ni poštena, da ne odločajo programi, da ne odločajo rezultati dela, da ne odloča to, kar je neka politična sila naredila za dobrobit države, ampak vse drugo.

Premalo časa je, da bi tukaj našteval vse trike, ki so jih uporabili zato, da slovenske volivke in volivci na volitvah ne bi odločali vsebinsko. Ampak tako kot vsaka manipulacija se tudi te stvari izčrpajo in trikov počasi zmanjkuje. SDS pa je še vedno tukaj. V tem trenutku je SDS daleč največja koncentracija realne alternative za boljšo slovensko prihodnost. Ne samo zaradi našega programa, našega znanja in tega, kar smo storili v preteklosti, ampak tudi zaradi tega, mogoče bo to zvenelo malo samovšečno, ker smo stranka z daljšim spominom, in ker smo stranka, ki ve, kaj Slovenija realno zmore.

Vemo, da Slovenija zmore mnogo več od tega, kar se dogaja danes. Smo stranka, ki se zaveda tudi časov, ki prihajajo in ti ne bodo lahki zaradi dogodkov v Evropi, v svetu, v naši soseščini, nenazadnje tudi doma. Se zavedamo, da je v takšnih časih treba strnit sile, tudi pozabiti marsikaj, hkrati pa smo tudi stranka, ki se zaveda, da ni možno pridelati dobrega pridelka na neki njivi, kjer je polno plevela in kjer se gospodarji kregajo, ali bi posadili takšno ali drugačno seme.

Kar je najpomembnejše v teh časih, je, da je SDS upanje za boljšo prihodnost Slovenije, ker vemo, da je Slovenija zmogla čudovite stvari v najbolj težkih razmerah. V časih, ko nihče ni dal počenega groša na to, da se bomo uspešno osamosvojili, ubranili, ko smo bili junija 1991 napadeni, pa tudi kasneje, ko je bilo to že vse za nami, so bile velike skepse do tega, ali bo Slovenija sposobna kot prva nova država članica uspešno voditi Evropsko unijo. A tudi na ta odziv smo uspešno odgovorili. Zato vemo, da je veliko potencialov, ki niso izkoriščeni, samo prostor je treba odpreti. Ljudem je treba dati možnost, da te potenciale izkoristijo. Če želite, da sem zelo konkreten: ravno obratno politiko je treba peljati od te, kar se dogaja sedaj.

Ravno ta teden na tej seji smo doživeli višek nekega absurda. Tisti, ki so že dalj časa v slovenskem parlamentu, so rekli, da se vrača čas iz zadnjega obdobja liberalne demokracije, ko že niso vedeli, kje bi še pograbili, pa so si izmislili neke nalepke za avtomobile, da je njihova firma veliko zaslužila. Imamo neko stranko, ki je več ali manj tudi po kadrih, po ljudeh, marsikje so njihovi kadri na lokalnih nivojih SMC prevzeli, ampak ta miselnost iz zadnjega obdobja LDS se je v življenju te največje vladne stranke v dveh letih popolnoma inkarnirala. Razpravljali smo o zakonu, ki so ga predlagali poslanci SMC, kako zdaj tudi registrirati kolesa s pomožnim motorjem pa tehnični pregledi, oznake, tablice, nalepke in vse živo samo zato, da bo, glede na to, da je tega 70 do 80.000 v Sloveniji, zato, da bo nekdo dodatno zaslužil. 80.000 krat 30 evrov se zna izračunati. Te stvari so tako absurdne, da je nekdo rekel, še dve leti vladavine SMC-ja pa bomo dobili nalepke na čevlje in trošarine na obutev.

Ko je liberalna demokracija v letih 2002-2004 začela prihajati s takšnimi predlogi, je temu sledil potop te stranke in nič drugačna usoda ne čaka tudi sedanje največje vladne stranke, ker je to popolnoma skregano z zdravo pametjo in je tak nazoren dokaz tega, da so lobistični interesi, niti tu ne moremo govoriti o stricih iz ozadja, ki obvladujejo ključne stvari, ampak tu gre za neke parcialne lobistične interese, kjer vsak vidi neko priložnost, kako bi še dodatno iz žepov slovenskih davkoplačevalcev potegnil denar, naredili dodatne stroške, pota in ovire, ne glede na to, da stvar nima nobene racionalne osnove. Ko oblast razmišlja v to smer, je treba vedeti, da smo dejansko na napačni poti. In ko predlagajo prelaganje davčnih bremen iz enega žepa v drugega, predvsem dodatno obremenitev gospodarstva, zato da bo del v javnem sektorju dobil večje plače in to imenujejo mini davčna reforma, je pa to drugi signal, da je kompas popolnoma izgubljen.

To ne bo trajalo dolgo. Tisti, ki so to vlado postavili, jo bodo obdržali pri moči toliko časa, da bodo poimenovali štiri preostale ustavne sodnike naslednje leto, potem pa bodo tisti, ki so to vlado in koalicijo postavili, začeli sami iskat alternativo, ker vedo, da s to postavitvijo na naslednjih volitvah nimajo nikakršne možnosti. In ne bodite presenečeni če se naslednje predčasne volitve naslednje leto zgodijo tako čez noč, kot so se pred dvema letoma in smo bili vsi presenečeni. Izvajamo tudi formalne postopke, kar se tiče naslednjih volitev, in apeliramo na vse, še posebej predsednike občinskih odborov, da jih jemljete resno, da to ni nekaj, s čimer se ukvarjamo, ker ne bi bilo drugega dela, ampak zato, da ne bomo spet v časovni stiski, še posebej je pomembno tisto, kar sem povedal prej. Ta čas je treba maksimalno izkoristiti zato, da damo ljudem, ki na zadnjih volitvah niso šli na volišča, novo upanje. Novo upanje. Tudi če vam ne obljublja, da bodo volili nas, je velik korak naprej k temu, da nekdo začne razmišljati. Ne v smeri, kako se nič ne da, ampak v smeri, kako bi se vseeno dalo nekaj narediti.

Zaradi vsega povedanega, predvsem pa zaradi optimizma, ki ga v SDS delimo v smislu vere in prepričanja v sposobnost slovenskega človeka, so pred nami časi sprememb. Trdno verjamemo, da bo do tega prišlo. Če smo govorili, da je potreben nek obračun ob prvem polčasu tega žalostnega mandata, to seveda pomeni, da smo na začetku drugega polčasa, ki bo pa, kot sem prej dejal, v vsakem primeru krajši od tega prvega. In ta polčas mora biti naš polčas. Sedaj prihaja naš čas. In ta čas je treba izkoristiti s trdim delom, dobrimi rešitvami, s predlogi in ukrepi, v katerih bodo ljudje prepoznavali sebe in svoj položaj, zaradi katerih bodo verjeli, da se SDS ne bori za poslanska mesta in za stolčke in oblast, temveč, da se bori zanje. Da bo to prišlo do vsakega upokojenca, do vsakega delavca, do vsakega podjetnika, do mladih, ki razmišljajo o tem, ali bodo tu dobili službo po koncu študija ali ne, in to je tista sila, ki bo v prihodnosti spremenila Slovenijo.

Toliko. Želim vam lep dan še naprej. Kdor ima vinograd doma in ga je zanemaril dopoldne, lahko popoldne še nadoknadi, sicer pa tukaj v veseli družbi in prijetni glasbi, ki smo jo že prej bili deleži in smo jo poslušali, ne bo težko zamuditi tudi te priložnosti, ki se ji reče trgatev. Hvala lepa.

Galerija

Več slik

Sorodne novice

 
Imate idejo za odpravo administrativnih ovir?
Vaše ideje in predloge zbiramo do konca meseca marca.