Janez Janša: »Vlada bi posegala v pravice, ki izhajajo iz dela, ne bi pa posegla v privilegije, za katere gre 30 milijonov letno«.

Na 5. Kongresu KSS je predsednik Sveta SDS France Cukjati dejal: »Mi smo zazrti v bodočnost, nam gre za državo, ki jo bodo podedovali naši otroci in vnuki. Želimo, da bo ta država bolj pravična.« V soboto, 23. novembra 2013, je potekal 5. Kongres Kluba seniorjev in seniork. Zbrane so uvodoma nagovorili predsednik SDS Janez Janša, podpredsednica SDS Alenka Jeraj in predsednik Sveta SDS France Cukjati. Kongresa so se udeležili tudi prva predsednica KSS Marija Vodišek, nekdanji predsednik KSS Ivan Bizjak, dosedanji predsednik KSS Mitja Ljubeljšek, generalna sekretarka SDS Anja Bah Žibert ter mnogi poslanci in vidni člani SDS.Predsednik SDS Janez Janša je uvodoma dejal: »Čestitam za vse, kar je interesna organizacija, ki deluje v okviru stranke v petih mandatih naredila. Ko smo se zbrali na prvem kongresu junija 1994, smo bili na začetku, vendar je bil ta začetek obetaven. Po vseh teh letih lahko rečemo, da je klub seniork in seniorjev zrasel v organizacijo, katere glas se sliši tudi navzven. Ste eden najmočnejših delov te stranke«.»V zadnjih dneh poslušamo, kako so žrtev te krize predvem mladi in kako bo morala tudi upokojenska generacija plačati višjo ceno. To je prebrisan in pokvarjen retorični manever. Upokojenska generacija je plačevala ceno tako v svojem aktivnem življenju, kot tudi v letih neuspešne tranzicije, ko se je dvakrat resno, enkrat pa na pol poseglo v pravice, ki izhajajo iz pridobljenega dela, ni pa se poseglo v privilegije,« je dejal predsednik SDS. »Res je, da je največja žrtev te krize tista mlada generacija, ki ne dobi dela. Teh je vse več.  Tega problema ni možno reševati na ta način, da se poseže v drug del generacije, ki je svojo ceno že plačal in ki je lani, ko smo sprejeli pokojninsko reformo, dobil zagotovila, da je ta reforma vzdržna vsaj za naslednje desetletje,« je poudaril. Pojasnil je, da izračuni danes še vedno tako kažejo, kljub temu pa ta vlada začenja pripravljati javnost na to, da se bo ponovno posegalo v pokojninski sistem. »Naš prvi problem je padanje BDP, danes Slovenci ustvarimo bistveno manj, kot pred šestimi leti. Realno je v slovenskem gospodarstvu zaposlenih 150.000 ljudi manj, toliko manj ljudi plačuje v pokojninski sistem in druge prispevke, manj troši, obenem pa je veliko brezposelnih na socialnih transferih, kar dodatno obremenjuje javne blagajne,« je pojasnil Janez Janša.»Ta račun se nikakor ne bo izšel, v kolikor ne bomo zagnali gospodarske rasti. Kaj je treba za to narediti, smo ne samo povedali ampak zelo jasno pokazali lani tekom našega zelo skrajšanega mandata. Slovenija je bila na začetku letošnjega leta na dobri poti. Realno smo lahko pričakovali, da bo konec tega leta že nekaj zelenih vej na posušenem gospodarskem drevesu, vendar pa je potem prišlo virantovanje,« je poudaril predsednik SDS. Pojasnil je, da dvigovanje davkov namesto razbremenitve gospodarstva vedno deluje tako, da je manj investicij, manj delovnih mest, manj davkoplačevalcev in potrošnikov, s čimer gre spirala krize samo navzdol.»V tej situaciji ni upravičeno govoriti, da bo za to, da bo mlada generacija manj trpela, treba poseči v pravice upokojenske generacije. Velikanska večina slovenskih upokojencev ima pokojnine, ki ne dosegajo nekega minimuma. Tukaj ni nobene rezerve,« je bil jasen predsednik SDS. Žal je tako, da imajo tisti, ki prejemajo pokojnine, ki izhajajo iz dela, manjše dohodke, kot tisti, katerih dohodki temeljijo na privilegijih. »To je nek krivičen privilegij, ki ga vsi plačujete, tudi tista mlada generacija, ki je najbolj prizadeta. Danes poslušamo, da bo potrebno ponovno poseči v pokojninski sistem, obljubljajo poseg v višino pokojnine, način usklajevanja in podaljševanje delovne dobe pri aktivni generaciji, ne govorijo pa o tem, da se iz pokojninskega sistema odpravijo privilegiji. 30 milijonov letno gre za privilegije, ki nimajo nobene zveze s pokojnino, še vedno iz pokojninske blagajne,« je dejal predsednik SDS. Po njegovih besedah bi bilo potrebno racionalizirati preštevilčno administracijo: »Nekje sredi 90-ih let, ko je Slovenija zaokrožila svojo državnost, postavila svoje institucije, je bilo v administrativnem delu javnega sektorja zaposlenih kakšnih 40.000 ljudi manj, pa je vse delovalo v splošnem bolje kot danes«.»V Sloveniji smo v krizi, ker se je državo upravljalo v velikem nasprotju s tem, kar smo si ob osamosvojitvi želeli in kar je predstavljalo vrednostno središče Slovencev. Zato smo zatavali. Vsi, ki so osamosvojitvi nasprotovali, so bili nagrajeni, dobili glavno besedo in v okviru tega zaida so se krepili monopoli, ki obvladujejo slovensko družbo, ne glede na to, kakšno je razmerje v parlamentu. Za to, da se ti monopoli vzdržujejo, je potrebnega veliko denarja. Ta je do leta 2004 do naše zmage na volitvah in do vstopa v EU prihajal direktno iz proračuna, vlade so vsak teden razdelile na milijone nepovratni sredstev različnim institucijam, podjetjem. Ta denar se je iz vaših žepov preko davkov prelival v proračun iz proračuna pa v te monopole. Z nastopom naše vlade in z vstopom v EU, ki zelo omejuje takšna neposredne državne pomoči, so se ti kanali potem preklopili na državne banke, ki so jih imeli vedno v rokah. Danes se to v celoti prenaša na davkoplačevalce,« je dejal Janez Janša.Omenil je dva nepravična ukrepa, prvič, da vlada z davkoplačevlaskim denarjem garantira za povsem privatne banke, ki bi morale iti v stečaj, njihovi lastniki pa so si pred likvidacijo izplačali bogate milijonske nagrade, in drugič, da se namesto, da bi Slovenija zaprosila za pomoč pri reševanju bančnega problema iz mehanizma ECB, drago zadolžuje na mednarodnih finančnih trgih. »Samo za to mlijardo in pol, ki jo bo treba plačati leta 2016, preden bomo izšli iz krize, bomo morali plačati 220 milijonov evrov obresti. To je že blizu vsote, ki smo jo lani prihranili s pokojninsko reformo,« je dejal predsednik SDS in dodal: »Pravijo, da za to pomoč ne bomo zaprosili, ker cenimo suverenost. To pomoč je dobila Španija, pa za to ni nič manj suverena. Nasprotno, ima gospodarsko rast in dobre napovedi za naprej. Res je, da je morala izpolniti pogoje, a to je morala za ozdravitev svojega bančnega sistema tako ali tako izpolniti. Enako jih bomo morali mi. Tisto, kar trenutna slovenska vlada in zaledje, ki jo vodi, misli pod pojmom suverenost, je strah pred nadzorom, je strah pred tem, da bi morali spoštovati pravila, kakršna pač veljajo v normalnem bančnem svetu. Da bi se krediti dodeljevali tistim, ki imajo programe, ki investirajo in ustvarjajo nova delovna mesta, ne pa tistim, ki pokličejo po telefonu in ga dobijo«.Če bomo vsi skupaj dopustili, da bo Slovenija tudi v prihodnje hodila po tej poti, potem se nam po besedah Janeza Janše obeta bankrot, prihod trojke in drastičen zahteve, ki se bodo dotikale višine pokojnin in vseh transferov, ki gredo iz proračuna. Opozoril je verjetnost, da se bo ob nastopu te situacije za nastalo stanje krivilo zunanje pogoje: »Računajo da se bo z medijskimi monopoli in manipulacijami velik del tega nezadovoljstva, ki bo ogromno, dalo kanalizirati proti zunanjemu sovražniku«.Po besedah predsednika SDS je opazen trend prizadevanj, da se do volitev uniči konkurenco: »Hkrati s tem, ko bodo peljali stvari naprej in branili monopole, se bo krepil tudi pritisk na nas, deloma tudi na ostali dve stranki opozicije, kadar bosta zahtevali prave stvari. Namesto da bi reševali situacijo, vladna koalicija in njeno zaledje usmerja bistveno več energije v plenjenje in manipulacije za uničenje konkurence. Kaj tašnega tudi v primerljivem evropskem okolju težko najdete. Deloma je to primerljivo z doganjanjem v Bolgariji in Romuniij. Vse bolj tudi v evropskem okolju prevladuje spoznanje, da se je Slovenija pridružila tema dvema državama kot okolje, kjer tranzicija ni uspela«. Rešitev iz nastale situacije vidi v tem, da se naredi tranzicija, prelom z monopoli in lustracija, kakor zahteva 5. točka resolucije EPP.Podpredsednica SDS in predsednica Ženskega odbora SDS Alenka Jeraj je uvodoma prebrala kitico iz pesmi Naprej današnjega slavljenca Rudolfa Maistra: »Bratje! Naša pomlad gre iz tal, bistra ko burja, močna ko val: v naša domovja se je zagnala, tmo’ razklala, sonce skovala, sonce – kralja Matjaža dan.«»Gre za zelo pomeben mejnik v naši zgodovini. Taki mejniki nas spominjajo na to, kdo smo. Težave imamo včasih s tem, kaj želimo in kaj je naša prihodnost. Ko nismo samo ubogali, ampak smo se tudi pogumno in odločno postavili zase,« je dejala Alenka Jeraj in dodala: »Država, ki jo imamo tako radi, ni na pravi poti«. Povzela je besede misionarja Pedra Opeke: Ni odstopanja, ni izgovorov, vsak mora narediti svoj del«. Nagovor je sklenila z naslednjimi besedami: »Pogumno in srečno naprej!« Predsednik Sveta SDS France Cukjati pa je dejal: »Lepo je v vaši družbi. To je družba, ki ni obsedena z nostalgijo po starih časih. Mi smo zazrti v bodočnost, nam gre za državo, ki jo bodo podedovali naši otroci in vnuki. Želimo, da bo ta država bolj pravična, manj izropana, manj skorumpirana. Zaradi tega nas bodo še slišali, tudi tisti, ki bi storili vse, da bi mi utihnili«.