Janez Janša: Več je predpisov, manj je svobode in pravne varnosti za državljane, večja je moč birokracije in več je korupcije

Predsednik SDS Janez Janša (174)

Nujen je program, ki bo terjal, da se vedno, ko se sprejema nov predpis, nekaj prejšnjih združi ali ukine, torej najmanj dva za enega.

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji razpravljajo o predlogu priporočila poslanske skupine SDS glede problematike administrativnih bremen državljanov, kmetov in podjetnikov ter konstantnega poslabševanja poslovnega okolja v Sloveniji. V imenu predlagatelja je predloge za debirokratizacijo Slovenije podal predsednik SDS Janez Janša.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

JANEZJANŠA: Spoštovani. Pretirana birokratizacija je eden od ključnih problemov, ki v Sloveniji zavirajo hitrejši razvoj in drastično vplivajo na blaginjo državljank in državljanov. Že tisočletja, odkar se je rodila sodobna civilizacija, je znano, da držijo naslednji pregovori: Več je predpisov, manj je svobode za državljane; več je predpisov, večja je moč birokracije; več je predpisov, večja korupcija; več je predpisov, manjša je pravna varnost državljanov. Na vseh pravnih univerzah sveta se prava učijo tudi ob seznanjanju s temi okviri.

Pa poglejmo najprej statistiko, ta je strašljiva. Zdaj, kolikor smo uspeli preveriti, smo lahko ugotovili, da je Slovenija absolutno pa tudi relativno glede na število prebivalcev, država z daleč največ predpisi na državni ravni. V Sloveniji imamo en predpis na državni ravni na 200 prebivalcev. V številkah to pomeni, da imamo trenutno, verjetno že nekaj več, ker je vlada imela prej vmes nekaj sej, ampak tam v začetku aprila tega leta smo imeli v Sloveniji 834 veljavnih zakonov in 19.167 podzakonskih aktov na državni ravni, skupaj več kot 20.000 v državi z 2 milijonoma prebivalcev. Mogoče bo kdo rekel, kaj pa je tukaj nenavadnega.

No, pa poglejmo, koliko predpisov smo imeli, ko se je Slovenija osamosvojila in ko smo že imeli pod streho v tem domu demokracije tudi aktualno slovensko ustavo, konec leta 1991. Takrat smo imeli 357 zakonov in 872 podzakonskih aktov na državni ravni. Število predpisov na državni ravni se je v tega dobrega četrt stoletja podvajseterilo, podvajseterilo. Samo za področje kmetijstva mislim, da trenutno velja več kot 4.000 predpisov na državni ravni. Povejte mi, kdo se lahko v tej birokratski džungli lahko znajde?

V Sloveniji imamo en predpis na državni ravni na 200 prebivalcev.

Pa boste rekli, dobro, Slovenija je leta 1991 šele nastala, potem je bila konec leta sprejeta nova Ustava. Treba je bilo zaokrožiti pravni sistem. Pa poglejmo leto, ko smo pravni sistem že zaokrožili. To je leto 1994. Takrat smo imeli 475 zakonov pa 2.888 podzakonskih aktov. Skupaj manj kot 3.500. Da je država funkcionirala, imeli smo vse svoje institucije in tako dalje. Pa bo potem mogoče kdo gledal, tudi vlada je pisala to v svojem odgovoru, veliko predpisov je bilo treba sprejeti, ko smo šli v Evropsko unijo. V času vstopanja v Evropsko unijo in nekaj let kasneje. ko se je tudi ta pravno-evropski korpus zaokroževal, je bilo mogoče potrebnih na novo skupaj kakšnih 300 ali 400 predpisov, vse ostalo je pa, bom rekel, domača produkcija za domače potrebe.

Pa poglejmo zdaj posledice tega. V času, ko je število predpisov najbolj naraščalo, je Slovenija v relativnem razvoju najbolj zaostajala za primerljivimi državami. Poglejmo, kako je srednja Evropa v tem času dosegala ali pa skušala dosegati evropsko povprečje. Slovaška je bila leta 2008 po kupni moči na 71 % povprečnega bruto domačega proizvoda v Evropski uniji na prebivalca, leta 2015, za kar so zadnji celoviti podatki, pa je bila na 77 %. Se pravi v tem času so napredovali za 6-odstotnih točk. Poljska je prišla iz 54 na 69 %. Najhitrejši razvoj je naredila Madžarska, in sicer iz 63 % na 68 %, Litva iz 63 % na 74%, Latvija iz 60 % na 64 %, Estonija iz 68 % na 74 %, Češka iz 81% na 85 %, mi pa smo padli iz 89 na 83 %. Ne samo zaradi tega, ampak v tej besedi pretirana birokratizacija je vsebovano marsikaj ali pa večino teh vzrokov. Lahko pogledamo tudi uvrstitev Slovenije na lestvici globalne konkurenčnosti. Tukaj smo iz 42. mesta leta 2008 padli na 59. mesto leta 2015.

Mislim, da niti v dvorani, niti v tej državi ni človeka pri zdravi pameti, ki bi podprl trditev, da je število predpisov, ki v tem trenutku veljajo v Sloveniji, nekaj normalnega. Da je potrebno praktično zdaj že za vsakega prebivalca sprejeti svoj predpis. Ne krivimo aktualne vlade kot nekega izključnega krivca za to. Govorimo o nekem stanju, ki se je z redkimi izjemami kontinuirano slabšalo in zdaj smo prišli v stanje ali pa do številke, ki je alarmantna. 20.00 predpisov na državni ravni zakonov in podzakonskih aktov. Celotna Vse pravne fakultete ali pa celotna Pravna fakulteta ljubljanske univerze se v plenumu ne znajde v tem pravnem kaosu. In potem so posledice. O teh kasneje, ker zdaj ni časa.

Samo za področje kmetijstva velja več kot 4.000 predpisov na državni ravni. Povejte mi, kdo se lahko v tej birokratski džungli lahko znajde?

Zdaj, kaj storiti v tej situaciji, da se stanje izboljša? Zdaj prvi ukrep za to, da se pretirana birokratizacija zmanjša, je debirokratizacija. Različne vlade so sprejemale različne anti-birokratske programe v tem času. Z eno izjemo so ti programi rodili še več ukrepov. V smislu večjega števila predpisov, večjega števila institucij, ki so bile v tem času ustanovljene, delovnih teles, ki so se ustanovila, zato da bi se birokracija zmanjšala, in na koncu, kot kaže ta statistika, tudi večjemu številu predpisov. Predpisi so potrebni, administracija je potrebna za normalno funkcioniranje države, vendar so tukaj neke meje, so omejitve in so primerjave z drugimi državami in z drugimi urejenimi civilizacijami, na podlagi katerih se ta razumna meja lahko določi, in kot že rečeno, ni države na svetu, ki bi imela na vsakih 200 prebivalcev svoj zakon ali podzakonski predpis. Take gostote ni nikjer.

Nujen je program, ki bo terjal, da se vedno, ko se sprejema nov predpis, nekaj prejšnjih združi, ukine, kakorkoli, najmanj dva za enega. Nujen je program, ki bo zmanjšal število administrativnih institucij, delovnih teles in vsega ostalega. Mislim, da je nujna decentralizacija. Nujen je prenos pristojnosti in financiranja teh pristojnosti iz državne ravni na pokrajinsko in občinsko raven. Kompleten paket tega prenosa je pripravljen, vendar leži v vladnih predalih zdaj že deseto leto.

V času priprav na to sejo in priprave tega gradiva, ki ga danes obravnavamo, smo imeli pogovore z Obrtno-podjetniško zbornico, z Gospodarsko zbornico, s Kmetijsko gozdarsko zbornico. V tem gradivu je tudi veliko njihovih zahtev, ki jih zadnja leta ponavljajo in so v glavnem neuslišane. Vrsta predlogov je prišla s strani teh zbornic v zadnjem času, v zadnjih letih, v letih tega mandata, zelo malo, praktično minimalen del teh predlogov pa je bil resno obravnavan, kaj šele uresničen.

Kakšen je odnos do teh predlogov? To je zelo ilustrativno pokazala razprava pri prejšnji točki, ko se je obravnaval ta Zakon o vajeništvu. Zdaj, ko je ena od predstavnic vladnih strank rekla: »Smatramo, da je ta zakon zelo dober za gospodarstvo. Če se gospodarstvo s tem ne strinja, potem bog pomagaj.« Kaj, ko bi enkrat prisluhnili tistim, ki predstavljajo to gospodarstvo, kmetijstvo, obrtništvo in mogoče kaj od tega, kar oni predlagajo, tudi spravili v življenje? Če se že tukaj v tem hramu demokracije, kjer so izvoljeni predstavniki ljudstva, nekomu zareče v tem smislu, češ, »mi že vemo, kaj je prav za vas, če se vi s tem ne strinjate, se lahko slikate,« predstavljajte si šele odnos administracije oziroma birokracije, ko gre za konkretne postopke do teh subjektov. Dvomim, da so boljši ob takih zgledih.

Nujen je program, ki bo terjal, da se vedno, ko se sprejema nov predpis, nekaj prejšnjih združi ali ukine, torej najmanj dva za enega.

V tem gradivu smo navedli vrsto priporočil vladi, vrsto predlogov, zelo konkretno. Kasneje v razpravi bodo z naše strani tudi bolj natančno ti predlogi predstavljeni. Prvo, kar je potrebno, je to, da se doslednost zahteva od administracije, da spoštuje pravilo, da se od državljanov in tudi od gospodarskih subjektov iste stvari ne zahteva ponovno ali pa dvakrat. Mi smo to pravilo uvedli že leta 2006, pa so ga potem naslednje vlade odpravile in zdaj se ponovno pri mnogih stvareh ista stvar zahteva ponovno. Drugo leto isti podatki, ampak treba je to vse še enkrat pošiljati in tako dalje.

Mogoče še par ukrepov, pri katerih ni nič potrebno narediti, samo ukiniti predpise. Recimo, davčne blagajne, vrednotnice, potrebno je razširiti možnosti za pavšalno obdavčitev, ki bo marsikaj rešila, uvesti in spoštovati obvezni rok za odgovor, če državljan zamudi rok za eno sekundo, njegova vloga propade. Imamo pa vrsto institucij, ki pravijo, da nimajo nobenega roka. Uvedba elektronskih vinjet, ukinitev teh gozdarskih prevoznic, ena položnica za sorodne izdatke, pri avtorskih pravicah, recimo in tako naprej.

In seveda, ključno priporočilo vladi je, da začne delovati v tej smeri, ker če vlada ne deluje v tej smeri, birokracija sama ne bo delovala v tej smeri, ampak bo delovala v nasprotni. Se pravi, več predpisov, več potrebe po več administriranja in več zaposlenih v administraciji in več zaposlenih bo spet rodilo več predpisov in potem pridemo iz tisoč leta 1991 na 20 tisoč v letu 2017 in ljudje in podjetja se v tem dušijo. In če vlada ne deluje proti tej stihiji, potem se ji zgodi to, kar se je zgodilo tudi aktualni vladi v teh odgovorih, ki smo jih dobili, z izjemo parih konkretnih in korektnih pojasnil, je večina teh odgovorov, ki jih je pisala administracija napisanih v tem smislu, zakaj se nekaj ne da. In najbolj pogost argument v tem smislu, zakaj se nekaj ne, da je to, da so napisali, da se nekaj ne da, ker je tako določeno v nekem zakonu. Se pravi, o nečem, kar se da, seveda, spremeniti. Ampak, če ni tega vodila s strani vlade, potem ne pričakovati od same administracije, da bo delovala proti sebi. Tako, da ključno priporočilo vladi je, da se tega zave.  Bolj konkretno pa kasneje, ko bomo slišali tudi stališča poslanskih skupin. Hvala lepa.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.