Janez Janša: V Sloveniji naj se spoštujejo slovenske navade in slovenska tradicija
ponedeljek, 23. 11. 2015Razlog za prepoved nošenja muslimanskih pokrival, ki zakrivajo obraz, na javnih mestih, je tako varnostni kot tudi kulturni. Danes je potekala novinarska konferenca, na kateri so predsednik SDS Janez Janša ter poslanec SDS dr. Vinko Gorenak in poslanka SDS Anja Bah Žibert predstavili v parlamentarno proceduro vložena zakona, s katerima poslanska skupina SDS predlaga prepoved nošenja burke in nikaba na javnih mestih (sprememba Zakona o varstvu javnega reda in miru) in zaostritev pogojev za pridobitev azila v Sloveniji (sprememba Zakona o mednarodni zaščiti).Predsednik SDS Janez Janša je uvodoma povedal, da je glavni razlog za vložitev obeh omenjenih zakonov v dejstvu, da migrantski val ne pojenja in da se na evropski ravni ni izoblikoval skupen pristop k reševanju tega problema. Predsednik SDS je pojasnil, da je poslanska skupina upoštevala dejstvo, da je ena od neposrednih ali posrednih posledic migrantskega vala povečana varnostna grožnja v celotni Evropi, tudi v Sloveniji in ob dejstvu, da bo tudi, če se v bližnji prihodnosti ta migrantski val vendarle zaustavi, na podlagi nezakonitega in nenadzorovanega priseljevanja, ki se je dogajalo v zadnjih mesecih, Slovenija slej kot prej deležna pritiska v smislu porazdeljevanja tega migrantskega vala po celotni Evropi. »Glede na to, da so tiste države, ki so vrata najbolj široko odprle, postale polne, npr. Švedska, v veliki meri Nemčija in ostale skandinavske države, bo Slovenija pod velikim pritiskom, da tu sodeluje,« je povedal predsednik SDS Janez Janša. »Zato smo vložili zakon, ki v Sloveniji prepoveduje nošenje muslimanskih pokrival, ki zakrivajo obraz, na javnih mestih. Razlog za to, je tako varnostni kot tudi kulturni. Varnostni je sam po sebi razumljiv, kulturni pa je v dejstvu, da želimo, da se v Sloveniji spoštujejo slovenske navade in slovenska tradicija in da se te navade in ta tradicija ne spreminja,« je povedal predsednik SDS in dodal, da »vsak, ki pride v Slovenijo, je to dolžan spoštovati in to je treba zagotoviti z zakonom.«»Drugi zakon pa spreminja precej širokogrudno politiko azila v Sloveniji. Potrebno je redefinirati že sam namen. Azil se podeli nekomu, ki je v svoji domovini ogrožen, in to za toliko časa, kolikor časa traja ta grožnja, če je in dokler je upravičena. Cilj azilne politike ne sme biti integracija, ampak zgolj zagotovitev varnosti in preživetja v času, dokler nevarnost v domovini prosilca za azil traja. Iz tega vidika tudi mi predlagamo, da se ti pogoji zaostrijo in da se na podoben način, kot so to uredila Nemčija in Avstrija ter druge evropske države prosilca striktno preverja, torej da ne predstavlja varnostnega tveganja,« je povedal predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah sta oba ukrepa v veliki meri preventivne narave. »Upamo, da jih vlagamo pravočasno in da bomo prejeli zadostno podporo v Državnem zboru in da se ti ukrepi sprejmejo čim prej oz. prej, preden bo Slovenija na tarči tega nekontroliranega in nezakonitega migranstkega vala.« Predsednik SDS Janez Janša je še dejal, da je poslanska skupine SDS s predlogom sprememb zakona o azilu že nekaj časa čakala, glede na to, da je vlada obljubljala podoben zakon. »Vemo, da ga je imela na dnevnem redu, a do Državnega zbora zakon ni prišel, saj je očitno velika neenotnost znotraj vladne koalicije do tega vprašanja. Vendar pa je sedaj čas potekel in ni mogoče več čakati na to, zato smo potegnili ti dve potezi,« je povedal predsednik SDS.Nadalje je napovedal še, da bo SDS v prihodnjih dneh po zgledu nekaterih evropskih držav vložila zakon, ki omejuje možnost vpliva radikalnega islama v družbi. »Gre za rešitve, ki onemogočajo financiranje iz tujine in predvidevajo ukrepe, kot so jih sprejeli v Švici. Tudi tu smo čakali na potezo vlade, ki je praktično ni bilo, zato bomo zakon že pripravili in bo vložen v prihodnjih dneh,« je pojasnil predsednik SDS.
V nadaljevanju je poslanec SDS dr. Vinko Gorenak predstavil spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru. »Pri prepovedi nošenja burk in nikabov gre za varnostne razloge, pa tudi za kulturne in zgodovinske,« je dejal poslanec Gorenak in spomnil na izjavo bivšega bavarskega premierja preteklo soboto, ki je tudi rekel, da »burke ne spadajo v našo odprto družbo. «Ob tem je dr. Vinko Gorenak poudaril, da s predlaganimi spremembami zakona ne bi bili unikum v Evropi, saj je prepoved nošenja burk pred šestimi leti že uvedla Francija. »O tem je razpravljalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zelo jasno povedalo, da nošenje burk ni človekova pravica in zakon je v Franciji ostal,« je dejal poslanec Gorenak. Enaka prepoved velja tudi v Belgiji in v najbolj razvitem delu Španije, to je v Kataloniji.»Spremembe v zakonu predvidevajo tudi denarno kazen v primeru nošenja burke ali nikaba, in sicer sto evrov, kar je primerljiva kazen beračenju ali prenočevanju na javnem kraju, ki že veljata po zdajšnjem zakonu,« je povedal dr. Vinko Gorenak.Poslanec je še povedal, da so že pred novinarsko konferenco nekateri spletni mediji oblikovali anketne vprašalnike z vprašanjem, ali se ljudje strinjajo s spremembami, ki jih predlagamo v SDS. Dr. Gorenak je ob tem izrazil veselje, da je na anketnih vprašalnikih lahko videti že »skorajda plebiscitarno podporo, ki jo ljudje izrekajo glede podpore tema dvema zakonoma.«Nenazadnje je spomnil še na situacije, ki se danes odvijajo v arabskem svetu, če želimo kot turisti obiskati npr. mošeje. »Ženi ali punci bodo tam ponudili naglavno ruto, s katero si bo morala prevezati obraz, oba z možem ali fantom pa se bosta morala sezuti, umiti noge in šele potem bosta lahko vstopila v objekt,« je ponazoril poslanec SDS. »Želim povedati, da se moramo prilagajati njim, ko smo na njihovem območju, in nobenega razloga ni, da ne bi enakega ravnanja zahtevali od njih, ko so oni v našem kulturnem okolju,« je zaključil dr. Vinko Gorenak.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert pa je spregovorila o spremembah zakona glede mednarodne zaščite. Uvodoma je spomnila, da je od sredine oktobra v Slovenijo vstopilo 260.000 migrantov, »od tega le v zadnjih 24 urah 6 vlakov z okoli 6000 migrantov. Torej enostavno ni pričakovati, da se bo migrantski val umiril.« Poslanka je spomnila, da smo v že s številnimi konkretnimi ukrepi in predlogi poskušali doseči, da bi vlada na tem področju bila bolj proaktivna. »Žal pa vlada deluje prepočasi, z zamudo, ali pa sploh ne. Enako velja v primeru zakona o mednarodni zaščiti, kjer vlada ni storila še nič,« je poudarila poslanka. Spomnila je tudi, da so azilno politiko v zadnjih mesecih zaostrili v Nemčiji, v Avstriji, na zaostrovanje ukrepov pa se pripravljajo tudi na Švedskem in Danskem. »V SDS se zato zavedamo, da je potrebno na tem področju narediti pomemben korak naprej, da je treba zaščititi državljanke in državljane in njihovo premoženje ter na drugi strani omogočiti tudi human odnos do tistih, ki zaščito dejansko potrebujejo,« je poudarila poslanka.
V nadaljevanju je nato predstavila ključne poudarke predloga zakona. »Predlagamo letno kvoto oseb za status mednarodne zaščite, kar naj določi Državni zbor na predlog vlade. Tujec, ki želi vstopiti v Republiko Slovenijo mora takoj pri pristojnem organu podati namero in nato v 3 dneh predložiti dokazila za priznanje statusa mednarodne zaščite. Pristojni organ mora odločiti najkasneje v 30 dneh,« je dejala poslanka.Izpostavila je, da se s predlogom zakona »ukinjajo vse denarne pomoči, vključno z žepnino, a jih nadomestijo pravice do zagotavljanja namestitve in prehrane za dobo enega leta. Prosilcem je omogočeno tudi vključevanje na trg dela,« je pojasnila poslanka Anja Bah Žibert. Izpostavila je še, da se status mednarodne zaščite po dobi enega leta na prošnjo prosilca, lahko podaljša za naslednje leto, če so izpolnjeni pogoji za mednarodno zaščito. »V primeru, da po 5 letih pogoji za priznanje mednarodne zaščite še vedno trajajo, torej da je v državi, iz katere prihaja prosilec vojna, ali je oseba kako drugače ogrožena, se lahko omogoči združitev družine, a morajo prosilci predložiti dokaze, da imajo zagotovljeno bivališče in vir preživljanja,« je poudarila Anja Bah Žibert. Dejala je še, da s predlogom zakona v SDS določneje opredeljujemo sankcije za primere kršitev zakonodaje in pravil v azilnih domovih in »določamo odvzem statusa mednarodne zaščite, kar doslej ni bilo določno urejeno, sankcije pa so bile v nekaterih primerih smešne in neprimerne.«Anja Bah Žibert je še dejala, da je poslansko skupino SDS v spremembo zakonodaje vodila tudi okvir, kjer slovenske davkoplačevalce po besedah finančnega ministra prosilec za azil stane okoli 10.000 evrov letno, »medtem ko na drugi strani nekdo, ki je pošteno delal 40 let in je upokojenec dobi nekaj več kot pet tisoč evrov letno.«Predloga zakonov sta dosegljiva tukaj in tukaj.
V nadaljevanju je poslanec SDS dr. Vinko Gorenak predstavil spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru. »Pri prepovedi nošenja burk in nikabov gre za varnostne razloge, pa tudi za kulturne in zgodovinske,« je dejal poslanec Gorenak in spomnil na izjavo bivšega bavarskega premierja preteklo soboto, ki je tudi rekel, da »burke ne spadajo v našo odprto družbo. «Ob tem je dr. Vinko Gorenak poudaril, da s predlaganimi spremembami zakona ne bi bili unikum v Evropi, saj je prepoved nošenja burk pred šestimi leti že uvedla Francija. »O tem je razpravljalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zelo jasno povedalo, da nošenje burk ni človekova pravica in zakon je v Franciji ostal,« je dejal poslanec Gorenak. Enaka prepoved velja tudi v Belgiji in v najbolj razvitem delu Španije, to je v Kataloniji.»Spremembe v zakonu predvidevajo tudi denarno kazen v primeru nošenja burke ali nikaba, in sicer sto evrov, kar je primerljiva kazen beračenju ali prenočevanju na javnem kraju, ki že veljata po zdajšnjem zakonu,« je povedal dr. Vinko Gorenak.Poslanec je še povedal, da so že pred novinarsko konferenco nekateri spletni mediji oblikovali anketne vprašalnike z vprašanjem, ali se ljudje strinjajo s spremembami, ki jih predlagamo v SDS. Dr. Gorenak je ob tem izrazil veselje, da je na anketnih vprašalnikih lahko videti že »skorajda plebiscitarno podporo, ki jo ljudje izrekajo glede podpore tema dvema zakonoma.«Nenazadnje je spomnil še na situacije, ki se danes odvijajo v arabskem svetu, če želimo kot turisti obiskati npr. mošeje. »Ženi ali punci bodo tam ponudili naglavno ruto, s katero si bo morala prevezati obraz, oba z možem ali fantom pa se bosta morala sezuti, umiti noge in šele potem bosta lahko vstopila v objekt,« je ponazoril poslanec SDS. »Želim povedati, da se moramo prilagajati njim, ko smo na njihovem območju, in nobenega razloga ni, da ne bi enakega ravnanja zahtevali od njih, ko so oni v našem kulturnem okolju,« je zaključil dr. Vinko Gorenak.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert pa je spregovorila o spremembah zakona glede mednarodne zaščite. Uvodoma je spomnila, da je od sredine oktobra v Slovenijo vstopilo 260.000 migrantov, »od tega le v zadnjih 24 urah 6 vlakov z okoli 6000 migrantov. Torej enostavno ni pričakovati, da se bo migrantski val umiril.« Poslanka je spomnila, da smo v že s številnimi konkretnimi ukrepi in predlogi poskušali doseči, da bi vlada na tem področju bila bolj proaktivna. »Žal pa vlada deluje prepočasi, z zamudo, ali pa sploh ne. Enako velja v primeru zakona o mednarodni zaščiti, kjer vlada ni storila še nič,« je poudarila poslanka. Spomnila je tudi, da so azilno politiko v zadnjih mesecih zaostrili v Nemčiji, v Avstriji, na zaostrovanje ukrepov pa se pripravljajo tudi na Švedskem in Danskem. »V SDS se zato zavedamo, da je potrebno na tem področju narediti pomemben korak naprej, da je treba zaščititi državljanke in državljane in njihovo premoženje ter na drugi strani omogočiti tudi human odnos do tistih, ki zaščito dejansko potrebujejo,« je poudarila poslanka.
V nadaljevanju je nato predstavila ključne poudarke predloga zakona. »Predlagamo letno kvoto oseb za status mednarodne zaščite, kar naj določi Državni zbor na predlog vlade. Tujec, ki želi vstopiti v Republiko Slovenijo mora takoj pri pristojnem organu podati namero in nato v 3 dneh predložiti dokazila za priznanje statusa mednarodne zaščite. Pristojni organ mora odločiti najkasneje v 30 dneh,« je dejala poslanka.Izpostavila je, da se s predlogom zakona »ukinjajo vse denarne pomoči, vključno z žepnino, a jih nadomestijo pravice do zagotavljanja namestitve in prehrane za dobo enega leta. Prosilcem je omogočeno tudi vključevanje na trg dela,« je pojasnila poslanka Anja Bah Žibert. Izpostavila je še, da se status mednarodne zaščite po dobi enega leta na prošnjo prosilca, lahko podaljša za naslednje leto, če so izpolnjeni pogoji za mednarodno zaščito. »V primeru, da po 5 letih pogoji za priznanje mednarodne zaščite še vedno trajajo, torej da je v državi, iz katere prihaja prosilec vojna, ali je oseba kako drugače ogrožena, se lahko omogoči združitev družine, a morajo prosilci predložiti dokaze, da imajo zagotovljeno bivališče in vir preživljanja,« je poudarila Anja Bah Žibert. Dejala je še, da s predlogom zakona v SDS določneje opredeljujemo sankcije za primere kršitev zakonodaje in pravil v azilnih domovih in »določamo odvzem statusa mednarodne zaščite, kar doslej ni bilo določno urejeno, sankcije pa so bile v nekaterih primerih smešne in neprimerne.«Anja Bah Žibert je še dejala, da je poslansko skupino SDS v spremembo zakonodaje vodila tudi okvir, kjer slovenske davkoplačevalce po besedah finančnega ministra prosilec za azil stane okoli 10.000 evrov letno, »medtem ko na drugi strani nekdo, ki je pošteno delal 40 let in je upokojenec dobi nekaj več kot pet tisoč evrov letno.«Predloga zakonov sta dosegljiva tukaj in tukaj.