Janez Janša v Mengšu: Ste pripravljeni dati gradbenim tajkunom vsak tisoč evrov iz svojega žepa?

Janez Janša v Mengšu

»Glasovanje v nedeljo ne bo glasovanje o tem, ali bomo gradili drugi tir ali ne, ali smo za ali proti modernizaciji slovenskih železnic, ampak bo glasovanje o  tem, ali bomo Slovenci še naprej dovolili, da nam pri velikih projektih zaračunajo dvojno ali trojno ceno. Zato je treba iti na referendum in glasovati proti,« poudarja predsednik SDS.

Predsednik SDS Janez Janša je v sredo, 20. septembra, sodeloval na pogovornem večeru v organizaciji Občinskega odbora SDS Mengeš. Zanimanje za pogovor, ki ga je vodil predsednik Občinskega odbora SDS Trzin, Rado Gladek, je bilo številno.

Predsednik SDS je uvodoma spregovoril o bližajočem se referendumu o financiranju 2. tira. Poudaril je, da je modernizacija slovenskih železnic eden od večjih finančnih zalogajev, ki čaka Slovenijo v prihodnje, da pa do nje še dolgo ne bo prišlo, če bomo za 27 kilometrov proge od Divače do Kopra plačali milijardo in pol evrov. Pojasnil je, da bi lahko s tem denarjem preplastili vse lokalne ceste v Sloveniji. Da ne gre za preudaren projekt dokazuje tudi dejstvo, da smo od vlade slišali 7 različnih cen projekta, ki se gibajo od 700 milijonov do dveh milijard evrov. Predsednik SDS ocenjuje, da ni nobene potrebe po ustanovitvi novega podjetja zgolj za izgradnjo 27 kilometrov železniške proge, razlog za ustanovitev pa vidi v tem, da bodo »dodatne stotine milijonov evrov lažje preko obvodov spravili v žepe, ki očitno nestrpno čakajo.« Zato, kot pravi, »glasovanje v nedeljo ne bo glasovanje o tem, ali bomo gradili drugi tir ali ne, ali smo za ali proti modernizaciji slovenskih železnic, ampak bo glasovanje o  tem, ali bomo Slovenci še naprej dovolili, da nam pri velikih projektih zaračunajo dvojno ali trojno ceno. Zato je treba iti na referendum in glasovati proti.«

V nadaljevanju je spregovoril o volitvah za predsednika republike, ki bodo 22. oktobra. Poudarja, da je predsednik neposredno izvoljen predstavnik države, zato ima funkcija sama po sebi najvišjo moralno avtoriteto. Kot pojasnjuje, predsednik države »ne more biti roka pravičnosti, ker nima izvršilnih pooblastil, mora pa biti glas pravičnosti. Mora opozarjati, ko vsi državljani niso obravnavani enako, ko se sprejemajo predpisi, ki nas delijo na prvo in drugorazredne, ali pa se to dogaja v praksi.« Ocenjuje, da Slovenija doslej še ni imela predsednika, »ki bi bil predsednik za vse, ki bi bil glas pravičnosti, ki bi se izpostavil proti večinskemu vetru. SDS je z Romano Tomc ponudila kandidatko, ki lahko ta pričakovanja uresniči.« Ob tem je izpostavil pomen udeležbe na volitvah, ki bo bistveno vplivala tako na rezultat kot moralno moč te funkcije.

Pogovor je nanesel tudi na aktualno dogajanje v Državnem zboru, kjer se je odločalo o sprejetju novega zakona o kazenskem postopku. Predsednik SDS je jasno poudaril, da je problem zakona v tem, da zelo omejuje pravice državljanov. O škodljivosti zakona se tokrat enotno strinja tudi pravna stroka. Glede na razhajanja v koaliciji ob glasovanju pa ocenjuje, da, v kolikor po Državni svet na zakon izglasoval veto, koalicija na ponovnem glasovanju ne bo zbrala 46 glasov in bo ta škodljiv zakon padel.

Janez Janša se je dotaknil tudi prihodnjih državnozborskih volitev. Ponovno je poudaril moč glasu, ki ga ima vsak posameznik, in spomnil na znameniti rek: Slabo vlado izvolijo dobri ljudje, ki ne volijo. To se je zgodilo tudi na zadnjih državnozborskih volitvah, ki jih je tedaj krivično zaprti predsednik SDS označil za »ukradeno maškarado, ki ni izpolnjevala osnovnih kriterijev OECD.« Toda tokrat bo, kot pravi, drugače: »Rezultat naslednjih volitev bodo krojili tisti, ki na prejšnjih niso glasovali.«

Naslednja pomembna tema je pranje milijarde evrov preko državne banke NLB za Iran, ki je glavni finančni sponzor enega dela islamskega terorizma. Milijardo evrov pomeni več kot 10 % našega proračuna. S takšnim poslovanjem je bila iranska banka, ki je bila na črni listi mednarodnih institucij, največji komitent NLB v letih 2009 in 2010, večji kot Petrol ali Krka. V nadaljevanju je predsednik SDS, ki je tudi član državnozborske komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je to zadevo obravnavala, v grobem pojasnil, kako je to pranje denarja potekalo: Iranska državna banka je na NLB nakazovala velike zneske, ki so jih nato razbili na manjše vsote in jih v dveh letih nakazali na 35.000 različnih računov v glavnem po vzhodni evropi in ZDA. Ob tem je izpostavil provizije, ki po besedah strokovnjakov v tovrstnih poslih znašajo od 30 do 50 odstotkov. »Pri milijardi evrov so ljudje, ki so omogočili, da se je to počelo preko Slovenije, na svoje račune dobili preko 300 do 500 milijonov evrov,« je poudaril. Pristojne institucije in politični vrh, ki so bili o dogajanju obveščeni, pa niso reagirali, ali pa so se odzvali neustrezno. Kot da navedeno še ni dovolj, je uprava banke Irance oprostila plačila provizij na transakcije, s čimer je banko neposredno oškodovala. Vse dogajanje je natančno dokumentirano, zato sta obe komisiji državnega zbora, ki sta zadevi preiskovali, prvič v zgodovini slovenskega parlamenta soglasno sprejeli vmesni poročili.

Ob tem je Janez Janša izpostavil dve ključni vprašanji:

  1. Kako je možno,da je bila slovenska država ugrabljena za to krvavo raboto? S tem denarjem so bile financirane bombe, ki so pokale, ljudje so umirali. In kako je možno, da tisti, ki bi morali to preprečiti, tega niso naredili? Vsi, ki so bili vpleteni in bi to morali preprečiti, so nekako napredovali. Okoli 200 ljudi je bilo neposredno vpletenih v zadevo. Pričakovati, da bodo ljudje, ki so sedaj še na višjih položajih, sami sebe preiskovali, je nerealno.
  2. Kako deluje ta denar, ki ga je mafija zaslužila s tem? 500 milijonov evrov je toliko denarja, da lahko tisti, ki razpolaga z njim v kampanji, zapravi toliko na enega volivca, kot lahko mi na enega kandidata. 200 milijonov evrov danes niso vredni vsi slovenski mediji skupaj. Del tega fonda pa še vedno nekje je in dokler to ne bo raziskano, je legitimnost volitev v Sloveniji pod velikim vprašajem.

Veliko bo odvisno od tega, kako bo ravnal Državni zbor ob razpravi in glasovanju o vmesnih poročilih Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter preiskovalne komisije o bankah dr. Anžeta Logarja. »Če bo DZ sprejel obe poročili, morajo naslednji dan vsi, ki so bili vpleteni, odstopiti, sicer bodo preiskovali sami sebe,« je bil jasen Janša. Se pa že pojavljajo znaki, da se skuša zadevo čim bolj pomesti pod preprogo: predsednik DZ Milan Brglez je razpravo omejil na najkrajši možni čas, večino gradiva so označili za tajnega in zaupnega, ustanovili so še eno komisijo, ki naj bi to preiskovala. Predsednik SDS vidi možnost, da bi lahko ustanovitev te komisije uporabili kot izgovor za to, da državni zbor poročil ne sprejme. Ob tem poudarja: »Če bosta obe poročili sprejeti, potem obstaja še neko upanje, da je bilo veliko ljudi, tudi v aktualni vladajoči koaliciji, enostavno zavedenih in niso bili neposredno kupljeni.«

Velik problem v državi predstavlja revščina starajočega se dela prebivalstva. Ne eni strani so številni prejemniki neupravičeno dodeljenih izjemnih pokojnin, na drugi pa več kot 200.000 slovenskih upokojencev, ki prejemajo pokojnino nižjo od minimalne plače. »To je daleč največja kolektivna krivica, ki v Sloveniji obstaja,« je bil jasen predsednik Janša. Ob tem je bil kritičen do vloge DeSUS-a, ko je dejal: DeSUS ščiti privilegirane upokojence. Vedno, ko so ti privilegiji ogroženi, rušijo vlado in preprečujejo, da bi se kaj spremenilo. Zaveda se, da zgolj z neko prerazporeditvijo večino tega problema ni možno rešiti. Pokojnine se lahko povečajo, ko je več zaposlenih, ki imajo višje plače in se ustvarja več kvalitetnih delovnih mest ter več investicij, kar ustvarja večjo gospodarsko rast. Spomnil je, da so se v mandatu 2004-08 pokojnine realno usklajevale s plačami, s čimer so se v štirih letih povečale za 24 odstotkov.

Ob zaključku sta z voditeljem izmenjala nekaj besed tudi o potrebi po regionalizaciji države. Janez Janša ocenjuje, da je tolikšna stopnja centralizacije, kot jo imamo v Sloveniji, škodljiva za normalen razvoj države, a dobrodošla za oblast, ki hoče vse obvladovati. To dokazuje tudi podpis dogovora Vlade RS z Mestno občino Ljubljana, ki je kot edina v Sloveniji dobila 300 milijonov evrov denarja za dodatna vlaganja. Predsednik SDS zagovarja, da so investicije iz občinskih proračunov bistveno bolj učinkovite kot tiste iz državnega proračuna: »Več denarja bo za občine, večja bo rast, večja bo blaginja in politika prihodnje vlade mora iti v to smer.«

 

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.