Slovenska demokratska stranka nadaljuje z regionalnimi srečanji. 11. septembra so se člani in simpatizerji stranke zbrali v Logatcu, nato pa še v Šmartnem pri Litiji. Na obeh lokacijah so se zbrali v lepem številu. Osrednji govornik na obeh srečanjih je bil predsednik vlade, Janez Janša. Tokrat se je dotaknil več tem, od identitete Slovenske demokratske stranke, protiustavnega programa ene izmed strank v parlamentu, investicij vlade in mednarodnega dogajanja.
Dogodek se je začel z Zdravljico, nato pa sta nastopila Zoran Mojškrc, predsednik lokalnega odbora v Logatcu in Rado Gladek, predsednik Obljubljanske regijske koordinacije. Oba sta se kasneje tudi predstavila kot kandidata za poslanca.
Zoran Mojškrc se je zahvalil vsem gostom za prisotnost ter vsem, ki so pomagali pri organizaciji. Rado Gladek je izrazil veselje, da so se člani zbrali v velikem številu ter logaškemu odboru za organizacijo in vsem za udeležbo. Hkrati je zbrane opomnil, da je pred nami supervolilno leto, v katerem ne bo veljalo olimpijsko geslo - važno je sodelovati.
Sledil je nastop podpredsednika Slovenske demokratske mladine, Andreja Hoivika. »Prav lepo pozdravljeni v imenu največjega in najsrčnejšega podmladka v državi«, je začel Hoivik, nato pa nadaljeval z opisom vseh uspehov, ki jih je naredila trenutna vlada. Ob tem ni pozabil na to, kar je vlada naredila za mlade, med drugim, da je pocenila uporabo javnih prevoznih sredstev. Tudi Hoivik je spomnil, da je pred nami supervolilno leto. Kot na prejšnjem srečanju na Gorenjskem je zbrane pozval, da naj vsak naslednjič pripelje tri mlade.
Na oder je naslednja stopila Evropska poslanka, Romana Tomc. Poslanka se je najprej lotila nujnosti cepljenja, kar je v tujini že sprejeto. V svojih pogovorih s tujimi državniki je ugotovila, da obstajata dve osnovni razliki med Slovenijo in ostalimi državami v Evropi. Ta je, da je Slovenija nadpovprečno uspešna po ekonomskih kazalnikih in da se izredno dobro spopada z epidemijo, po drugi strani pa je slabo precepljena. Pri tem je navedla naslednji razlog: »Vodje petkovih kolesarjev so nas obiskali pred Evropskim parlamentom. Kako so se tam obnašali, kajti doma imajo veliko poguma? Bilo jih je 4 ali 5, vsi so nosili maske, v rokah so imeli transparente in bili so povsem neopazni. V Sloveniji pa imajo veliko medijske pozornosti in to je eden izmed razlogov za razliko v precepljenosti.«
Poslanka je spregovorila še o tem, da bodo prihajajoče volilne kampanje težke, a uspešne. Zaključila je s čestitko predsedniku vlade, Janezu Janši, ki je pred dnevi prejel nagrado Osebnosti leta 2020 za Srednjo in Vzhodno Evropo. Čestitka je doživela velik aplavz.
Sledila je glasbena točka v izvedbi Alenke Gotar. Zapela je pesem »Med iskrenimi ljudmi«.
Po glasbenem programu je sledila predstavitev evidentiranih kandidatov za poslance.
Sledila je osrednja točka programa. Na oder je stopil Janez Janša, ki je najprej spregovoril o identiteti Slovenske demokratske stranke. Ta je v prvi vrsti slovenska, demokratska in stranka, vse te tri identitete so bile v nekdanjem totalitarnem režimu nezaželene in da je osnova programa SDS slovenska ustava. »Vse, kar je v ustavi, je naš program,« je dejal. Predsednik vlade je nadaljeval, da pa v parlamentu vsi ne delijo teh vrednot, nekateri imajo namreč kar v programu zapisano, da bodo razgradili predstavniško demokracijo. »Predstavljajte si, da bi kdo od nas omenil, da se zavzema za razgradnjo predstavniške demokracije. To bi bila glavna novica v medijih.«
Predsednik vlade je nato nadaljeval, da se ena stranka zavzema tudi za izstop Slovenije iz Nata, pri čemer nasprotujejo vsem izdatkom za Slovensko vojsko in so za izstop Slovenije iz evroobmočja. "Imamo poslance stranke, ki govorijo, da je treba podjetnike nagnati v morje, ki pravijo, da je treba nacionalizirati stanovanja in hiše. Mediji to sicer rahlo zakrijejo, če je pregrobo, sicer pa to podpirajo." Spomnil je tudi, da se je protestniško gibanje, ki je povezano s stranko samooklicalo za predstavnike ljudjstva, kljub temu, da teh protestnikov ni nihče izvolil.
Nato je nadaljeval o načrtovanih investicijah vlade. "Sprejemali smo ukrepe, ki so skrbeli za vse generacije. Za najmlajše, v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, fakultetah. Vse to niso samo želje, temveč so danes načrti z realnimi viri financiranja. Enako velja za srednjo in starejšo generacijo. Načrtujemo vlaganja, kakršnih ni bilo že 20 let." Janša je nato govoril še o tem, da bodo ti projekti sofinancirani s pomočjo evropskih sredstev in spomnil zbrane, da ta sredstva niso sredstva od nekih evropskih birokratov, temveč sredstva davkoplačevalcev.
Predsednik vlade je nato opozoril: "Vse te milijarde ne bodo šle v šole vrtce, telovadnice, negovalne bolnišnice, ceste projekte, če bodo o teh sredstvih odločali tisti, ki so dali stotine milijonov za razne študije, nevladne organizacije iz metelkove 6."
Kljub rekordnim vlaganjem in zagotovljenim sredstvom pa so se v Sloveniji našli politiki, ki so izpogajanim evropskim sredstvom nasprotovali, oz. so hoteli sredstva lastni državi pogojevati. "Če bi bilo to v neki drugi državi, tak politik ne bi preživel dva dni."
Svoj govor je zaključil z dogajanjem na mednarodnem parketu. Govoril je o Afganistanu, kjer grozi, da se bo ponovila migrantska kriza, zaradi notranje nestabilnosti države. Ponovil je, da migrantskih koridorjev ne bo, kljub temu da so to hoteli nekateri evropski politiki in nadaljeval, da je bila prav naša vlada tista, ki je skoordinirala to stališče med voditelji Evropske unije. »Še enkrat čestitke ministru Hojsu, to je bil eden največjih uspehov našega predsedovanja«. V zaključku je spregovoril še o perspektivi širitve Evropske unije na področje Zahodnega balkana. Pri tem se je za to širitev zavzel in izrazil obžalovanje, da soglasje o tem v EU še ni doseženo.
___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Dogodku v Logatcu je sledil še dogodek v Šmartnem pri Litiji. Tudi tukaj se je dogodek začel z Zdravljico, ki jo je zapel Darko Vidic z oktetom. Glasbeni točki so sledili govori predsednika odbora Šmartno pri Litiji, Janeza Tomažiča, in župana Šmartnega pri Litiji, Rajka Meserka. Zbrane je nato pozdravil še Mitja Vozel, predsednik Zasavske regijske koordinacije, nato pa je sledila glasbena točka Okteta Valvasor.
Na oder je stopila Romana Tomc, ki je spregovorila o nagradi, ki jo je pred dnevi prejel Janez Janša. Nagrada za Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope, ki jo je prejel predsednik vlade, je bila v medijih le bežno omenjena. "Pohvale v slovenskih medijih ne slišimo pogosto, zato se moramo kdaj pohvaliti tudi sami," je povedala.
Na oder je nato stopil minister za notranje zadeve, Aleš Hojs. Ta je šaljivo pripomnil, da se ob petkih zbira približno toliko ljudi pred državnim zborom, kolikor je udeležencev tokratnega srečanja, pri čemer je vsaj 30 udeležencev protesta novinarjev. Nato se je dotaknil tudi medijev, ki veliko pozornosti posvečajo protestnemu gibanju. "Ne bi bilo slabo, da bi dominantni mediji en petek posneli kolesarske protestnike, drugi petek pa bi pogledali, kako živi, diha in ustvarja preostala Slovenija."
Sledil je nastop generalnega sekretarja SDM, Nejca Brenceta, ki je zbrane pozdravil v imenu najboljšega in največjega podmladka v državi. "Na zadnjih volitvah je samo Slovenska demokratska mladina dobila več predstavnikov v občinskih in mestnih svetih kot takrat največja vladna stranka Marjana Šarca. To kaže, kako močni smo."
Po govoru generalnega sekretarja SDM je sledila predstavitev evidentiranih kandidatov za poslance iz regije.
Sledil je govor predsednika vlade, ki pa je tokrat veliko pozornosti namenil boju z epidemijo, katere začetek je sovpadal s propadom vlade Marjana Šarca. "Tista vlada je propadla točno tisti trenutek, ko so videli, da prihaja epidemija. Takrat so vrgli puško v koruzo. Če bi šli takrat na volitve, bi Slovenska demokratska stranka zmagala z veliko lahkoto, saj je bila levica razsuta. Bila je dilema, ali postaviti v ospredje interes stranke, ali interes države? Postavili smo na prvo mesto interes države." Kot je povedal predsednik stranke in vlade, stranka do te odločitve ni prišla zlahka, saj je bilo jasno, da bo koalicija težavna in da bodo stranke nekdanje vlade Marjana Šarca ovirale delo vlade. To so počele in še počno z interpelacijami, nezaupnico in raznimi obtoževanji v medijih, kot je bilo na primer to, da bo zmanjkalo cepiv, čeprav je sedaj ravno obratno. Koalicija KUL dela na tem, da bi bila situacija čim slabša, saj bi lahko nato za to situacijo obtožila vlado," je povedal premier. V zvezi z epidemijo je spregovoril tudi o dogajanju v slovenskem šolstvu. "Moj sin razume, da mora nositi masko, ne razumem, kako tega ne razumejo nekateri učitelji. Škandalozno pa je, da tega ne razume ravnatelj". Ob tem je zaključil, da je bil pred kratkim v parlamentarno proceduro vložen zakon, ki ureja področje imenovanja ravnateljev.
Predsednik vlade se je v zaključku govora dotaknil še dogajanja na mednarodnem parketu.
