Janez Janša: "V knjižni zakladnici Mimi Malenšek je več slovenske zgodovine in slovenske identitete, kot v vseh šolskih učbenikih, ki smo jih tiskali v Sloveniji v zadnjih 50 letih"

Predsednik Slovenske demokratske stranke se je v soboto, 22. junija, udeležil slovesnega odkritja kipa pisateljici Mimi Malenšek v Podbrezju. V govoru je med drugim poudaril, da je gospa Mimi Malenšek gradnica slovenske identitete in slovenske kulture. Uvodoma je povedal, da je hodil v srednjo šolo ravno v času, ko je Mimi Malenšek ustvarila veliko svojih najboljših del. “V tem času smo v gimnaziji imeli 7 ali 8 ur slovenskega jezika na teden, se pa ne spomnim, da bi bilo njeno ime kdaj omenjeno. Vedeli smo vse o Vuku Karadžiću, in še marsikomu, ki si sicer zasluži omembo, vendar ne v sklopu slovenskega jezika v slovenskih šolah,” je dejal. “Do njenih knjig smo zato prišli bolj ali manj slučajno,” se je spomnil.”Na njeno ime sem ponovno naletel na začetku 90-ih let, ko sem se začel ljubiteljsko ukvarjati s proučevanjem slovenske zgodovine oz. zgodovine ozemlja, na katerem danes živimo Slovenci,” je dejal. “Ob tem ljubiteljskem študiju sem seveda naletel na slovenski zgodovinski roman pisateljice Mimi Malenšek. Potem sem prebral vse njene zgodovinske knjige. Večina jih zelo stvarno opisuje življenje v preteklosti,” je poudaril in povedal, da je tako počasi prišel po času nazaj; od druge polovice prejšnjega stoletja, tja do časov pred 2.200 leti in do časov noriškega kraljestva. “Ugotovil sem, da obstaja eno samo delo o tem času pri nas. Knjiga, ki govori o tem, je Noriška rapsodija Mimi Malenšek,” je povedal. “Ugotovil sem, da na prefinjen literarni in kulturni način govori prav za prav o tem, da se je iz tistih časov ohranilo veliko običajev, ki so še danes prisotni po slovenskem podeželju in po slovenskih vaseh, čeprav nekateri pravijo, da smo Slovenci sem prišli šele v 6. stoletju,” je dejal. To je bil zanj zadnji motiv, da se se odločil poiskati neposreden stik s pisateljico. “Iz pogovora sem ugotovil, da je preštudirala vse razpoložljive svetovne vire o tistem obdobju. Ugotovil sem tudi, da je to ostalo popolnoma neopaženo in ignorirano, da je bila ta knjiga, kot  še nekatere njene druge knjige, prav za prav tolerirana, vendar puščena ob strani na knjižnih policah. Gospa Malenšek ni uporabljala le svoje izredno bogate domišljije, ampak je v študije razpoložljive literature vložila tudi izjemno veliko energije,” je poudaril. “Danes lahko rečem, da je v zakladnici njenih del verjetno več pristne in razumljive slovenske zgodovine in slovenske identitete, kot v vseh šolskih učbenikih, ki smo jih tiskali v Sloveniji v zadnjih 50 letih,” je bil jasen.Ob zaključku se je vsem, ki so prispevali, da je gospa Mimi Malenšek dobila bronasti doprsni kip zahvalil tudi v svojem imenu. “S tem bo zavedanje o njenem pomenu kot gradnice slovenske identitete in slovenske kulture raslo vsak dan. Gospe Mimi Malenšek se bomo Slovenci čez stoletja spominjali kot osebe, ki je odstrla pogled v mnoga dogajanja v naši zgodovini. Njen pogled bo dostopen prihodnjim generacijam. Tisto, kar je v njenih besedilih, tisto kar je ubesedila, bo ostalo večno,” je še povedal predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša.Slovesnega odkritja pred cerkvijo Sv. Jakoba v Podbrezjah so se med drugimi udeležili še publicistka Alenka Puhar, župan občine Naklo Marko Mravlja, predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič in poslanec v Državnem zboru mag. Branko Grims. Doprsni kip sta odkrila sin Danijel Malenšek in hčerka Emilia Erika.