Janez Janša v intervjuju za Avstrijsko tiskovno agencijo o migrantski krizi in brexitu

Evropska unija bi lahko ob izstopu Velike Britanije razpadla in se soočila z oboroženimi spopadi. Tega se boji nekdanji slovenski premier Janez Janša. Če bo odgovor na Brexit da, “se bomo naslednji dan znašli v drugačni Uniji,” je povedal Janša v intervjuju za APA. Če ne bo “operativnih sposobnosti” za obvladovanje migracij “bo z Evropo konec.”

Solidarnost je potrebna

V begunski krizi se je konservativni politik zavzel za vseevropska pravila o kvotah in sprejem vojnih beguncev. “Brez solidarnosti človeštvo nima prihodnosti,” je poudaril nekdanji predsednik sveta EU. Vendar pa lahko države EU pomagajo le, če je zagotovljena varnost njihovih državljanov. Če ta ni več zagotovljena, bi lahko tudi Evropa sama v nekaj letih postala območje “od koder ljudje bežijo.”

Ker so bili v prvem valu beguncev “nekritično sprejeti vsi, tudi ekonomski migranti”, danes v mnogih evropskih državah ni prostora za tiste begunce, “ki so res pobegnili pred smrtjo. In to je razlog, zakaj ljudje sedaj umirajo,” je bil kritičen konservativni politik. O predlogu avstrijskega ministra za zunanje zadeve Sebastiana Kurza (ÖVP), da naj Evropa po avstralskem modelu migrante zavrne na odprtem morju oziroma jih namesti na otokih, je dejal, da je to “smiselno za ekonomsko migracijo”.

Striktna zaščita meja in učinkovitejša razvojna politika

Janša je kritiziral, da Evropska komisija trenutno nima “operativnih sposobnosti”, da se sooči s problemom migracij. “Evropa jih mora razviti, sicer bo konec z njo.” Natančneje se je Janša zavzel za striktno zaščito meja in učinkovitejšo razvojno politiko. Trenutno je razlika v blaginji med Evropo in Afriko za Afričane “magnet, ki se mu ni mogoče upreti.” Namesto večstranske razvojne pomoči bi morala vsaka država EU postati “sponzor” ene afriške države in ji s svojimi strokovnjaki pomagati iz revščine.

Strah pred razpadom EU

Posledice neuspeha pri obvladovanju begunske krize bi lahko bile po mnenju Janše dramatične. Brez rešitve lahko EU “razpade, ker bo vsaka država delala po svoje, kar se deloma že dogaja.” Migrantska kriza bo “odločilno vplivala” tudi na britanski referendum o EU, ki bo 23. junija. “Če bi Velika Britanija zapustila Evropsko unijo, se bomo naslednji dan znašli v drugačni Uniji, ker se bo trend obrnil.”

V primeru Brexita bo prišlo v roku dveh let še do najmanj enega referenduma v Evropi, “in skrajna posledica je lahko razpad EU na nekaj velikih držav, okrog katerih bi potem krožili sateliti odvisnih vazalnih držav.” Takšne čase je Evropa “že enkrat doživela”, je dejal Janša namigujoč na čas med obema vojnama. “Evropska unija je nastala prav zato, da se to ne bi več ponovilo.” Na vprašanje, ali bi lahko nato prišlo tudi do oboroženih spopadov, je nekdanji slovenski premier dejal: “To je običajno posledica.”

APA: Kakšno je vaše stališče glede migrantske krize? Ali ste bliže nemški kanclerki Angeli Merkel ali avstrijskemu zunanjemu ministru Sebastianu Kurzu?

Janša: Moj stališče je stališče realizma. Solidarnost je potrebna. Brez solidarnosti človeštvo nima prihodnosti. Ampak treba je določiti prednostne naloge. Najpomembnejša prednostna naloga vlade je varnost njenih državljanov. Država mora državljanom zagotoviti varno in normalno življenje. Šele na tej podlagi lahko pomagamo drugim. Če so prednostne naloge zamenjane, pride do kaosa in to smo v Evropi že občutili. Če varnost ni več merilo, bi lahko v nekaj letih Evropo spremenili v območje, od koder ljudje bežijo.”

APA: Torej niste strogo proti temu, da Slovenija sprejme begunce v okviru EU-kvot?

Janša: Prvi predlog Evropske komisije (glede begunskih kvot lansko jesen, op. novinarja) sem podprl, vendar pod pogojem, da se najprej določi, koliko migrantov lahko Evropa letno sprejme na svojem ozemlju. Če tega ni, bo vsak mesec določen novi ključ glede razdelitve. To ne deluje. (…) Ker so bili v prvem valu nekritično sprejeti vsi, tudi ekonomski migranti, je prišlo do reakcij in problemov, tako da naenkrat v večjem številu evropskih držav ni bilo več prostora za nikogar. Prej je bil prostor za begunce in migrante, zdaj pa niti več za begunce, torej za tiste, ki so res pobegnili pred smrtjo. In to je razlog, zakaj ljudje sedaj umirajo.

APA: Kaj menite o avstrijskem predlogu, da bi se morala Evropa obnašati kot Avstralija in begunce zaustaviti že na odprtem morju in jih poslati nazaj?

Janša: To se mi zdi smiselno za ekonomsko migracijo. Glede beguncev pa je potrebna solidarnost. Del te solidarnosti lahko ponudi Evropa na svojem ozemlju, del drugje. V Italiji je večina prosilcev za azil nastanjenih v hotelih, kar je velik posel za hotelirje. Z denarjem, ki ga italijanski davkoplačevalci namenijo za enega prosilca, bi lahko v Jordaniji podprli celo družino.

APA: Ali naj pošljemo vojake na zunanje meje EU?

Janša: Podpiram uporabo vseh sredstev, ki so na voljo državam Evropske unije, da se zagotovi varnost zunanje meje. Zakaj je razpadel rimski imperij? Ker ni mogel več ščititi svojih meja.

APA: Številni ljudje imajo občutek, da evropski politiki ne vedo, kako rešiti problem beguncev. Stališča posameznih držav so preveč različna in hkrati odvisna od vsakokratne prizadetosti.

Janša: Velika večina držav se zaveda položaja. Evropska komisija nima operativnih sposobnosti, da bi se soočila s tem problemom, vendar jih mora Evropa razviti, sicer bo konec z njo. 

Povod za migrantski in begunski problem nista le vojni v Siriji in v Libiji, ampak tudi demografska gibanja. Za Afričane je Evropa obljubljena dežela, saj je tukaj socialna pomoč višja kot letna plača srednjega sloja v večini afriških držav. To je magnet, ki se mu ni mogoče upreti.

APA: Kako bi vi zmanjšali to privlačnost?

Janša: Z učinkovito razvojno pomočjo Afriki. Svet porabi veliko denarja za to, ampak le deset odstotkov se ga smotrno porabi. Moj predlog je, da se pomoč konkretizira. Namesto tega, da vplačuje sredstva v razne sklade, bi lahko Avstrija postala sponzor ene afriške države. Tudi Slovenija bi lahko podpirala državo podobne velikosti. Prepričan sem, da bi to motiviralo tisoče Slovencev, da bi pomagali. Države bi potem verjetno tudi med seboj tekmovale, kdo bo uspešnejši.

APA: Ali bo EU razpadla, če ne bo znala rešiti sedanje krize?

Janša: Razpadla bo, ker bo vsaka država delala po svoje, kar se deloma že dogaja. To je začetek konca. Migrantska kriza bo odločilno vplivala tudi na britanski referendum. To vprašanje lahko premakne deset odstotkov volivcev iz enega v drugi tabor. Če bi Velika Britanija zapustila Evropsko unijo, se bomo naslednji dan znašli v drugačni Uniji, trend se bo obrnil.

APA: Ali bomo imeli potem povsod referendume o izstopu?

Janša: Menim, da bo prišlo v roku dveh let še najmanj do enega referenduma in skrajna posledica je lahko razpad EU na nekaj velikih držav, okrog katerih bi potem krožili sateliti odvisnih vazalnih držav. Evropa je takšne čase že enkrat doživela. Evropska unija je nastala prav zato, da se to ne bi več ponovilo.

APA: Ali bi lahko prišlo do oboroženih spopadov?

Janša: To je običajno posledica.

APA: S katerimi državami bi lahko Slovenija združila sile?

Janša: Če EU razpade, se bo v Evropi oblikovalo več skupin držav, z različnim statusom in formalno neodvisnih. Majhne države, ki so gospodarsko vezane na večje države, bodo pristale v ustrezni skupini.

APA: Slovenija bi torej zelo verjetno pristala v “nemški” skupini.

Janša: Tako kot Avstrija.

APA: Ali naj se Avstrija, Slovenija in Hrvaška odločijo za tesnejše sodelovanje po vzoru držav Višegrajske skupine (Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska)?

Janša: Menim, da bi morala celotna Srednja Evropa tesneje sodelovati, tako kot denimo nordijske države, Skandinavci in Balti. To bi bilo zelo produktivno tudi znotraj EU. Veliko lažje je usklajevati tri ali štiri večje skupine države, kot pa 28 držav. Regionalno sodelovanje je mogoče in zaželeno, saj omogoča, da EU sploh deluje. Srednja Evropa je prostor, ki spada skupaj organsko in zgodovinsko.

APA: Kako ocenjujete stanje demokracije in pravne države v državah kot sta Madžarska in Poljska?

Janša: Slovenija ima veliko več težav s pravno državo kot Madžarska ali Poljska. V nobeni od obeh držav niso uporabili represije, da bi vodjo opozicije tri tedne pred volitvami spravili v zapor (Janša je moral pred splošnimi parlamentarnimi volitvami leta 2014 nastopiti prestajanje zaporne kazni zaradi pravnomočne sodbe v korupcijski aferi Patria, op. novinarja.). To se lahko zgodi samo v Sloveniji. Če bi se kaj takega zgodilo na Madžarskem ali na Poljskem, bi Evropa skočila do stropa.

APA: Kako si razlagate to razliko?

Janša: Očitno obstajajo dvojna merila, ker ima Slovenija levo vlado.

APA: Ali se vam je odvalil kamen od srca, ko je Alexander Van der Bellen zmagal na predsedniških volitvah?

Janša: Podpiram vsakogar, ki ga izberejo avstrijski volivci, ker je to njihova suverena odločitev, seveda pod pogojem, da lahko vsi dostojno vodijo svoje kampanje in nihče ni zaprt. Če bi bil rezultat drugačen, bi se Avstrija znašla v podobnem položaju kot pod modro-črnimi, ko so padali predlogi izven vsakega okvira, kot npr. izključiti Avstrijce iz EU. Zelo verjetno bo prišlo na parlamentarnih volitvah v Avstriji do sprememb, in tako lahko predsednik z drugačno politično barvo skrbi za ravnotežje.

APA: Kako pa vidite vašo politična prihodnost? Boste spet nastopili na naslednjih parlamentarnih volitvah?

Janša: Naš zgodovinski cilj je normalizacija Slovenije. V anketah jasno vodimo. Naš edini problem je, da ne vemo, kdo bo naš nasprotnik. Zmeraj namreč (tik pred volitvami, op. novinarja) nastanejo nove stranke iz neuspešnih strank. (Leta 2011 je bila Janševa SDS slabša od leve stranke “Pozitivna Slovenija” ljubljanskega župana Zoran Jankovića, 2014 pa od novo ustanovljene stranke priznanega ustavnega pravnika Mira Cerarja, ki se je imenovala kar po njem, op. novinarja.)

Biografija: Janez Janša (57) je že 23 let na čelu konservativne Demokratske stranke (SDS) in je bil od 2004 do 2008 in v letih 2012 do 2013 slovenski premier. Svoj politični kapital si je zgradil kot organizator oboroženega odpora proti jugoslovanski vojski v osamosvojitveni vojni, ki bo konec junija praznovala 25. obletnico. Dolgoletni opozicijski voditelj meni, da v Sloveniji še zmeraj prevladujejo nekdanja-komunistična omrežja. Meni, da je bila njegova obsodba v korupcijski aferi Patria, ki ga je leta 2014 za nekaj tednov spravila v zapor, politično motivirana.