Janez Janša: To, kar se danes dogaja, je uničevanje Slovenije

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve in Zbor za republiko sta danes skupaj s Slovensko demokratsko stranko, Novo Slovenijo in Slovensko ljudsko stranko pripravila veliko javno prireditev “V obrambo Slovenije«. Ob prijetnem kulturnem programu so udeležence poleg akademika dr. Janka Kosa nagovorili tudi predsedniki pomladnih strank Ljudmila Novak, Marko Zidanšek in Janez Janša. Na zborovanju, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, pa je bila sprejeta tudi Deklaracija velikega ljudskega zborovanja v obrambo Slovenije.

V nadaljevanju objavljamo nagovor predsednika SDS Janeza Janše.

Spoštovani,
danes smo se zbrali na zborovanju v obrambo Slovenije. Vse mine. Nobena država, nobena skupnost, nobena občina ne obstaja brez ljudi. Iz Slovenije se v zadnjih letih izseli skoraj toliko ljudi, kot se jih vrne. Cela generacija, vsako leto. To je uničevanje Slovenije. Da spregovorimo o vzrokih za to, pravzaprav težko najdemo bolj simbolično mesto, kot je tole. Za vami je slovenski parlament, malo naprej drog, na katerega smo pred 25 leti prvič dvignili slovensko zastavo. Tu zraven pa je stolpnica Nove ljubljanske banke.
Da bi se zavedali vzrokov, o katerih govorim, bi tam namesto stolpnice pravzaprav morali zijati velika jama, ponikalnica. Preko Nove ljubljanske banke so v zadnjih dveh desetletjih iz žepov pokradli več denarja, kot ga Slovenija letno zbere v proračunu: 80 milijard evrov. Pred tremi leti, ko je ta druga bančna luknja v naši generaciji, danes živeči generaciji, postala očitna – prej so jo dolgo časa skrivali – je imela Slovenija na voljo poceni evropski denar za sanacijo slovenskih bank. Naša vlada se je pogajala za ta denar, Evropa je zahtevala reforme, ki so tako ali tako potrebne, potem so našo vlado vrgli. Rekli so: sami bomo zmogli in so te milijarde za drugo bančno luknjo obesili na naš skupni račun. Posledica tega je, da danes vsako leto Slovenci damo za te dolgove več kot znaša denar, ki ga pridobimo od gospodarske rasti. Zato ni denarja za vlaganje v gospodarstvo, za pomoč malim in srednjim podjetjem, za stanovanja, za perspektivo mlade generacije in zato se mladi izseljujejo. Na ta način se Slovenija načrtno uničuje.

To vlada, ki jo imamo, tega ne počne zavestno, ker je nesposobna. Ampak tisti, ki so to vlado postavili, so vedeli, kaj postavljajo in ti niso nesposobni. To delajo načrtno. Iz Slovenije se izganja ljudi, ki lahko predstavljajo krepitev srednjega razreda, krepitev svobodne in samostojne kritične miselnosti, ljudi, ki bi tu zasnovali mala in srednja podjetja, ljudi, ki bi predstavljali neko normalno sidro vsake demokratične družbe, ki je urejena po načelih in principih svobodne parlamentarne demokracije.

Pravzaprav to ni nič novega. Že po drugi svetovni vojni so njihovi politični predniki počeli enako. Vse tiste, ki jih niso pobili, ali kako drugače uničili, so izganjali iz naše države in danes je po vseh kontinentih tega sveta ogromno naših rojakov in njihovih potomcev.

Torej, Slovenija se uničuje načrtno. Hkrati pa se izkorišča ta migrantska kriza, o kateri so mnogo govorili moji predhodniki zato, da se okrepi njihovo volilno telo. Preko Slovenije je šlo v zadnjem letu več kot pol milijona ilegalnih migrantov. Med njimi so bili ženske in otroci, torej ranljive skupine, ki jim je treba pomagati. Sloveniji nihče ne more očitati, da ni solidarna. Poleg tega, kar smo Slovenci izkazali skozi zgodovino, o čemer je prej govoril akademik Janko Kos, lahko spomin pošljemo nazaj 20 – 23 let. Sam sem bil takrat na čelu resorja, ki je skrbel za 70.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Za 70.000 beguncev  iz Bosne in Hercegovine smo skrbeli dvo-milijonski Slovenci brez mednarodne pomoči. Danes poslušamo, da 10 milijonska Grčija kolapsira, ker ima 40.000 beguncev in je cela Evropa na nogah.

Slovencem nihče ne more očitati, da ne vidijo nesreče drugih in da nismo bili pripravljeni pomagati. Toda, eno je solidarnost, drugo pa je lažna solidarnost. Med temi 500.000 migranti je daleč največja kategorija, kategorija mladih, za vojsko sposobnih moških. Med njimi, kot je sedaj dokazano, so bili tudi teroristi, ki sejejo smrt po Evropi.

Dve državi Evropske unije, članici Schengenskega območja, sta povzročili ta problem. Prva je Grčija, drugo Slovenija. Schengenska meja je padla na dveh točkah. Eno je, žal, Slovenija. Tu se je vzpostavila ne le politična, ampak tudi kazenska odgovornost. Pa tudi moralna odgovornost. Zato, ker se je v Evropo spustilo na 100.000 ekonomskih migrantov, danes ni prostora za tiste ženske in otroke, ki čakajo pred mejami in so dejansko potrebni pomoči, a je ne bodo dobili, ker ni več prostora.

To je lažna solidarnost, ki jo je treba odkrito poimenovati. Lažna solidarnost je tudi to, da se podira politika na široko odprtih vrat v Evropi. Še dve leti takšne politike, pa bo Evropa postala natančno takšen kraj, kot so tisti kraji, iz katerih bežijo ljudje, ki bi danes radi v Evropo.

Če hočemo pomagati ne le sebi, ampak tudi tistim, ki živijo okrog nas, na robovih Evrope, in ki vidijo Evropo kot obljubljeno deželo, potem mora Evropa ostati močna, enotna, varna in tako bo hkrati tudi uspešna. To, kar govorimo danes, in za kar danes zborujemo, ni samo zborovanje v obrambo Slovenije, ampak je tudi zborovanje v obrambo Evrope. Ne glede na vse zamere in ne glede na številne slabe poteze evropskih voditeljev, še posebej v zadnjem času, je Evropska unija v tem zgodovinskem času in prostoru, za Slovence daleč najbolj ugodno okolje, kot smo ga kadarkoli imeli v zgodovini.

Če Evropska unija razpade, bo razpadla na nekaj velikih in močnih držav, okrog njih pa bo nekaj majhnih državic in nobenega govora ne bo niti o enakopravnosti, kaj šele o enakovrednosti. Branimo torej tudi Evropo. Danes države, ki so stopile v Evropo pred dobrim desetletjem, vedo, kaj se brani na evropskih mejah in ta nova Evropa je upanje za celoten kontinent.

Kar se dogaja v Sloveniji, pa zasluži vso našo pozornost. To, da se mlado generacijo načrtno izganja iz Slovenije, da po drugi strani propagatorji politične levice, tudi poslanci v tem parlamentu, odkrito govorijo o tem, da mora Slovenija sprejeti od 50.000 do 200.000 novih državljanov – glejte, to je uničevanje Slovenije. Slovenije ni brez slovenske kulture, je ni brez slovenskega jezika, Slovenije ni brez vsega tega, o čemer je prej govoril akademik Janko Kos. In Slovenije seveda ni brez Slovencev.

Zato smo danes na neki najbolj občutljivi točki po osamosvojitvi. Paradoksalno ravno v letu ko obhajamo 25-letnico, naš srebrni jubilej, ko ne gre več za neke razlike med legitimno levico in legitimno desnico in vlado ter opozicijo, ampak gre enostavno za razlikovanje med tistimi, ki imamo Slovenijo radi in med tistimi, ki pravijo, da jim minuta dobrega filma pomeni več kot cela Slovenija. To je ta ločnica, ki se je je potrebno zavedati, s katero se je potrebno ukvarjati in se ji tudi zoperstaviti. Zato danes zborujemo. Zborujemo v obrambo Slovenije. Zborujemo tudi v obrambo tistih, ki so se pred 25 leti odzvali klicu nove slovenske države in so jo obranili, danes pa morajo hoditi na zagovor na sodišče.

V zadnjem letu smo dočakali nekaj viškov absurda. Slovenska sodišča so oprostila agresorje, ki so sejali smrt in razdejanje pred 25 leti, hkrati pa sodijo generala Toneta Krkoviča, ki je pred 26 leti videl, kako iz skladišča Teritorialne obrambe odvažajo orožje in je vprašal takratnega poveljnika občinskega štaba v Kočevju: »Ja, kaj po počnete?« Pa mu je ta dajal: »Bolje, da orožje vzame JLA, kot da ga dobi Janša.«

Slovenijo so razorožili Slovenci po ukazu jugoslovanskega generalštaba in ravno tisti, ki so Slovenijo razoroževali, danes Sloveniji vladajo. Sloveniji resnično vladajo tisti – kar ne pomeni, da sedijo v vladnih prostorih – katerih samostojna Slovenija nikoli ni bila njihova intimna opcija. Zaradi tega danes po 25 letih, odkar smo spustili staro komunistično in dvignili novo slovensko zastavo na tisti drog, danes po 25 letih,  ko za Slovenijo uradne Jugoslavije ni več, še vedno obstaja jugoslovansko sodstvo, ki sodi po jugoslovanskih zakonih in obstaja podtalna oblast, ki ste jo prej zelo slikovito poimenovali s pravim imenom. Udbomafija.
Naslednji tedni, naslednji meseci in  naslednja leta bodo pokazali, ali je slovenska družba, slovenski narod, slovenska demokracija v zadnjih 25 letih izdelala dovolj protiteles proti tem boleznim in kam bo šel razvoj. Glede na to, da nam ni vseeno, glede na to, da se nas je tu zbralo veliko, mislim, da smo lahko, tako kot je dejal Tone Kuntner, optimisti.

Te bolezni bomo pozdravili. Slovenija bo šla naprej in prelomno točko boste videli tisti trenutek, ko iz te države ne bo s trebuhom za kruhom odhajal nihče več. To je naš cilj. Danes zborujemo za to, da naredimo vse, da ta trenutek pride čim prej.

Prelomna točka, ki bo prinesla tudi potrebne instrumente, ki jih vsaka demokracija zagotavlja za takšne reformne korake, pa je reforma še enega področja, kjer se še vedno obnašajo tako kot jugoslovansko sodstvo 25 let po tem, ko Jugoslavije ni več; to pa je slovenska medijska scena.

Eden od očetov ustave Združenih držav Amerike Thomas Jefferson, je dejal: »Kako naj demokracija deluje, če ljudje ne poznajo resnice?« Če ljudje ne poznajo resnice, demokracija ne deluje. Če ljudje ne poznajo resnice, lahko udbomafija tri tedne pred volitvami ustanovi novo stranko in ta zmaga na volitvah in to se lahko ponavlja iz mandata v mandat. Zato je pot k spremembam, ki bodo zagotovile blagostanje za vse v tej državi in preprečila, da se bodo mladi izsiljevali, prelomna točka in ključna stvar na poti do te spremembe je to, da se odprejo vrata resnici. Da bodo Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani te države, pa tudi okolje okrog nas, dejansko vedeli, kaj se v tej državi dogaja. Da ne bomo sedeli cele dneve na sejah v tisti stavbi, predstavljali argumente in vsi tisti stotisoči, ki slučajno ne gledajo TV prenosa, če seveda je,  potem zvečer izvedo en sam stavek, pa še ta je napačen, tako da se človek vpraša, ali je dejansko bil na takšni seji.
Tega se je treba zavedati. Vsaka sprememba se začne s tem, ko se zavemo problema, ko se zavemo, kaj so vzroki za ta problem, in ko ta problem poimenujemo s pravim imenom. Šele takrat, ko problem dobi pravo ime, se spremembe pravzaprav začnejo. Torej, naredimo vse v naslednjih tednih, mesecih in letih za to, da bodo vrata v samostojni Sloveniji resnici na široko odprta.

Hvala vsem, ki ste se danes zbrali. Kot že rečno, smo v času – in še bolj prihajajo časi – ko bo potrebno sodelovanje vseh, ki imamo Slovenijo radi, ki vemo, kaj Slovenija je, ki vemo, kaj si želimo, da bi Slovenija bila v prihodnosti, za naše otroke in vnuke in ki smo za to pripravljeni tudi nekaj storiti.

Pred 25 leti smo Slovenijo osamosvojili, sedaj pa je čas, da jo tudi osvobodimo.

Svoboda Sloveniji! Svoboda Sloveniji! Svoboda Sloveniji!