Janez Janša: »Tisti, ki mahajo s simboli preteklosti, so samo žalosten ostanek poražene zgodovine«

Predsednik SDS Janez Janša je na dogodku v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve na gradu Jablje predstavil zbornik z naslovom Bela knjiga slovenske osamosvojitve. V nabito polni dvorani je uvodoma potekala slovesnost ob ustanovitvi območnega odbora Združenja VSO Trzin in Mengeš. Novoizvoljeni predsednik Rado Gladek je ob tem dejal, da velika udeležba na dogodku dokazuje, da mnogim Slovencem plebiscitarna odločitev za samostojno državo ogromno pomeni.Pogovor s predsednikom SDS Janezom Janšo je vodila direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver, ki je uvodoma dejala: »Janeza Janšo postavljam ob bok dr. Jožetu Pučniku, za katerega bi z vso pravico dejali, da je bil oče slovenske osamosvojitve«. Sogovornika sta se najprej dotaknila destva, da se poskuša dogodke iz časa slovenske osamosvojitve in demokratizacije obrniti na glavo. »Ko gre za vprašanje enotnosti, lahko upravičeno govorimo o veliki enotnosti naroda, ko gre za odločitev o samostojnosti, pa glasovanje pove vse,« je dejal Janez Janša in pojasnil, da se je v praksi to pokazalo ob glasovanjih za konkretne ukrepe, ki jih je bilo potrebno sprejeti v času do osamosvojitve. Najpomembnejši zakoni so bili sprejeti z nekaj pičlimi glasovi Demosove večine, čeprav je bilo v parlamentu 240 poslancev. »Vsi, ki so nasprotovali ukrepom osamosvojitve, so bili v zadnjih 22 letih življenja samostojne države bogato nagrajeni,« je še dejal. Dr. Valič Zver je dodala, da je pravzaprav »smešno, da danes poslušamo veljaka stranke, ki je naslednica Komunistične partije, kako govori o tem, da se je partija že leta 1983 odločila za samostojno Slovenijo in da naj bi celo Edvard Kardelj na smrtni postelji dejal: Naredite mi Slovenijo samostojno«.Predsednik SDS Janez Janša je spregovoril tudi o Majniški deklaraciji in o Temeljni listini. “V Majniški deklaraciji je pisalo, da želimo živeti v svobodni in suvereni državi slovenskega naroda, Temeljna listina pa pravi, da je mesto Slovenije še naprej v Jugoslaviji,” je spomnil. To je bilo leta 1989. Prav tako leta 1989 je tedanji predsednik predsedstva Janez Stanovnik dejal, da bi bila odcepitev in osamosvojitev Slovenije samomor. To je bilo tudi leto, ko je predsednik te stranke Milan Kučan dejal, da odcepitev Slovenije od Jugoslavije nikoli ni bila njegova intimna opcija in da on o tem težko celo razmišlja. Ločnica med pomladniki in kontinuiteto je torej očitna. »Majniško deklaracijo je podpisalo več kot 100.000 ljudi, Temeljno listino pa so podpisovali na sestankih socialistične zveze, pa menda še tam niso želeli vsi podpisati,« je dejal Janez Janša.Poudaril je, da je Jugoslavija propadla predvsem zaradi ekonomskih razlogov, ker se je porabilo več, kot se je ustvarilo. Jugoslovanski dolg je pred razpadom znašal 20 milijard dolarjev. Slovenski dolg v tem trenutku znaša 23 milijard evrov, od leta 2008 smo nabrali 15 milijard evrov dolga. To bi nam moralo veliko povedati,« je opozoril predsednik SDS. »Po 22 letih od slovenske osamosvojitve slišimo podobne fraze, kot smo jih poslušali takrat. Takrat je komunistična stranka lansirala v javnost alternativo demokratičnega socialnizma oziroma socializem s človeškim obrazom. To je bilo samo drugo ime za isto ureditev,« je bil kritičen. Dr. Valič Zver je dodala, da svetovno znani teoretiki demokracije opozarjajo, da je izguba zgodovinskega spomina najbolj nevarna za demokracijo in da nikjer ne piše, da je demokracija dana enkrat za vselej.Eden od klučnih osamosvojiteljev je spregovoril tudi o ukrepih kominističnih veljakov, s katerimi so želeli zagotoviti zgolj operetno osamosvojitev Slovenije. Podal je primer obiska italijanskega politika Piera Fassina pri Cirilu Ribičiču in Milanu Kučanu, ki sta ga takrat prepričevala, naj vendarle socialistična internacionala, ki je bila takrat namočnejša politična struja v Evropi, ne podari mednarodnega priznanja Slovenije desnici.Spregovoril je tudi o razorožitvi TO in ponovno poudaril, da je šlo za eno izmed najbolj sramotnih dejanj v slovenski zgodovini. Slovenska TO je imela v začetku leta 1990 oborožitve za skoraj 100 tisoč ljudi. “Del tega orožja so iz Slovenije odpeljali že pred volitvami v začetku leta 1990. Slovenske oblasti – Tomaž Ertl, Milan Kučan, Dušan Šinigoj, Miran Potrč in ostali, ki so bili na ključnih pozicijah – so to vedele, pa ni nihče ničesar ukrenil,” je povedal. “Glavni val razorožitve pa je bil na dan brez oblasti, na dan ko je prisegla Demosova vlada, vendar še ni prevzela poslov. Ta dan je bil spretno izbran in je bil dogovorjen med Beogradom in socialistično slovensko oblastjo,” je povedal in dodal: “Veliko vprašanje je, ali bi brez razorožitve prišlo do agresije na Slovenijo.” Vojna napoved je prišla na naslov predsednika Demosove vlade Lojzeta Peterleta, ki pa ni bil pravi naslovnik, saj bi moral biti naslovljena na Milana Kučana. »27. junija zjutraj je prišel telegram, v katerem je pisalo: Slovenci, jugoslovanska vojska je dobila ukaz, da prepreči osamosvojitev, vsak upor bo zlomljen, storilci bodo kaznovani,« je dejal Janez Janša.Spomnil je še na dokument, ki je vnesel veliko nemira v vrste TO, Deklaracijo za mir, v kateri je pisalo, da Slovenija ne potrebuje vojske. »Lansirana je bila takoj po plebiscitu z namenom, da bo osamosvojitev zgolj operetno dejanje. Zlorabljeno pa je bilo za ta cilj mirovno gibanje. Toda vsi smo vedeli, da če bomo goli in bosi, osamosvojitve ne bo,« je dejal nekdanji obrambni minister.Na pobudo razpravljalcev iz publike je predsednik SDS podal tudi grobo oceno delovanja medijev od časa pred osamosvojitvijo do danes. »Slovenski mediji so bili v času pred osamosvojitvijo in v času same osamosvojitve boljši, kot so danes. Delo iz let 1990 in 1991 relativno korektno predstavljena stališča tako zagovornikov Majniške deklaracije kot Temeljne listine in objavlja veliko dokumentov, ki bi se sicer izgubili,« je dejal. Ljubljanski dnevnik iz tistega časa po njegovem mnenju kaže popolnoma drugo sliko. »To je časopis, ki je na dan, ko je bila Slovenija napadena, pozdravil jugoslovanske tanke. Na prvi strani dnevnika je takrat pisalo: JLA zavzela meje, na notranji strani pa je bil komentar Venota Karboneja, kar je bil psevdonim, ki je obsodil slovensko vlado, da je pripeljala državo v takšno situacijo, kot da ne bi bilo plebiscita,« je bil kritičen. Šlo je za Nevena Boraka, enega glavnih svetovalcev v uradu Milana Kučana, ki je kasneje postal direktor Urada za varstvo konkurence  in nato veliki šef na Banki Slovenije, kjer je še danes. V kritičnem času je vsak teden napisal kak komentar proti slovenski osamosvojitvi. Izpostavil je pomembno vlogo namestnika glavnega in odgovornega urednika Dela Danila Slivnika, ki je Delo iz glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva preoblikoval v časnik z geslom: Samostojen časnik za samostojno Slovenijo. Mladina je bila po besedah njenega takratnega novinarja Janeza Janše v času slovenske pomladi sinonim za slovensko pomlad, ki pa se je kmalu potem privatizirala in objavljala članke v stilu: Samostojna Slovenija, ne hvala. Poudaril je, da sta televizija in radio v vojnem času odigrala pomembno vlogo tako pri obveščanju ljudi, kot tudi vzdrževanju pozitivnega odnosa in morale. »Nekateri slovenski novinarji in fotografi so bili v tistem času zelo pogumni, saj so s fotografijami bombardiranj priskrbeli mnoge dokaze in s tem veliko tvegali,« je še dodal.Razpravo je predsednik SDS sklenil z naslednjimi besedami: »Slovenski narod se je bil sposoben v kritičnem času odločiti za osamosvojitev, stopiti na svoje noge in potem to odločitev tudi braniti pred formalno 5. najmočnejšo armado v Evropi. Bitka med simboli je bila enkrat že dobljena in mislim, da je bila dobljena trajno. Tisti, ki mahajo s simboli preteklosti, so samo žalosten ostanek poražene zgodovine«.Dogodka so se udeležili tudi predsednik VSO Slavko Kmetič, pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner in dr. Tone Jerovšek.