Danes je potekala novinarska konferenca založbe Nova obzorja, na kateri so predsednik Slovenske demokratske stranke, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Slavko Kmetič in direktorica Študijskega centra za narodno spravo predstavili zbornik z naslovom “Bela knjiga slovenske osamosvojitve – nasprotovanja, ovire, izdaja”. Predsednik SDS Janez Janša je v razpravi poudaril, da je bilo ljudstvo glede slovenske samostojnosti enotno, politika pa je bila tista, ki je bila okrog tega vprašanja razdeljena, čeprav se skuša danes prikazati ravno nasprotno. Po njegovih besedah so številke o tem, kdo ni glasoval za samostojno Slovenijo, jasne, čeprav se noben zgodovinar doslej s tem ni ukvarjal, ker je bilo to nezaželeno. “Imeli smo glasovanje na plebiscitu za samostojno Slovenijo, velikanska večina je glasovala za, 200.000 ljudi pa je glasovalo proti. Med njimi je bilo tudi 50.000 takšnih, ki so bili indiferentni, pa tudi tisti, ki so bili sovražno razpoloženi in so se z orožjem v roki udeležili agresije na Slovenijo,” je povedal.V nadaljevanju je spomnil na to, da se je ob glasovanju na plebiscitu ljudem odkrito povedalo, za kaj se glasuje: torej za novo državo, novo valuto, novo vojsko in da je del politike odkrito nasprotoval osamosvojitvenim težnjam. Ob tem je spomnil na javno pismo Zveze borcev Maribora in Podravja, ki je bilo spisano na dan glasovanja 25. junija 1991 in kjer je bilo zapisano, da “oni na plebiscitu niso glasovali za odcepitev in da nasprotujejo vzpostavljanju države s svojimi mejami.”Predsednik SDS je nato spomnil tudi na revijo Evropa, naslednico revije Komunist, ki je izhajala do konca poletja 1991 in v kateri so pisci vneto zagovarjali ter branili skupno državo Jugoslavijo. “V njej je toliko člankov o zasmehovanju osamosvojitvenih naporov in prizadevanj, da bi to veljalo vse skupaj ponatisniti. V tej reviji se najdejo naslovi kot na primer: Samostojna Slovenija, ne hvala,” je dejal predsednik SDS ter izpostavil avtorje, ki so v omenjeni reviji objavljali, med njimi Tone Partljič, Igor Lukšič, Mile Šetinc, Dušan Kumer, Jože Poglajen in Lev Kreft.V nadaljevanju spomnil tudi na šestemesečni rok po razglasitvi plebiscitne odločitve, v času katerega je bilo treba sprejeti vse ključne dokumente, s katerimi bi Slovenija lahko bila tudi v praksi samostojna in suverena država. “V drugem poglavju zbornika so zbrani povzetki razprav in dopolnila, ki so se vlagala na štiri ključne akte, ki so predstavljali inštrument, ki ga je Slovenija jemala v svoje roke, da zavaruje osamosvojitev,” je dejal. Ob tem je poudaril, da če temeljni ustavni zakon, zakon o obrambi, zakon o vojaški dolžnosti in obrambni proračun, ne bili sprejeti, bi Slovenija lahko izpeljala operetno osamosvojitev in bi tako še vedno bili zaprti med jugoslovanske meje. Po njegovih besedah se je v takratnem parlamentu na tisoče možnih in nemožnih načinov skušalo vzeti vsa sredstva za obrambo, skušalo se je preprečiti začetek nastajanja slovenske vojske, skušala se je preprečiti tudi ustavna podlaga za osamosvojitve, tudi z najbolj banalnimi izgovori. “Nekateri so dejali, da nas jugoslovanska armada itak ne bo napadla, drugi pa so uporabljali klasični besednjak – dajmo denar raje za šolstvo in zdravstvo,” je povedal. Po njegovih besedah je pravzaprav šokantno, kakšna silna energija je bila od znotraj vložena v to, da Slovenija 25. junija 1991 ne bi dejansko prevzela efektivne oblasti v svoje roke in da bi razglasitev suverenosti pomenila zgolj neko deklaracijo.V nadaljevanju je predstavil tudi nekatere ključne dokaze. “Tudi potem, ko je bilo jasno, da je 90% ljudi glasovalo za samostojno državo, se je delalo na tem, da bi bil to zgolj operetni dogodek, po katerem bi se hitro dogovorili za neko novo jugoslovansko povezavo,” je dejal. Ob tem je spomnil na sestanek, kjer so slovenski, hrvaški in bosanski komunisti oziroma ‘prenovitelji’ dejali, da so za osamosvojitev, vendar takoj naslednji dan pričakujejo novo jugoslovansko povezavo. Še bolj zanimivi so po besedah predsednika SDS spomini Anteja Markovića, človeka, ki je ukazal napad na Slovenijo, v katerih je spregovoril o sestanku s takratno slovensko levičarsko opozicijo, kjer je takratne politike nagovarjal, naj vendarle zrušijo Demosovo vlado, “vendar pa so Slovenci imeli drug scenarij, rekoč, da niso pripravljeni prevzeti tveganja rušenja Demosove vlade, da pa to tudi ni potrebno, ker bo Demosova vlada tako ali tako padla, saj jo skupaj drži le osamosvojitev, oni pa se bodo kasneje lahko manifestirali kot rešitelji naroda, ki jih je Demos pehal v nesrečo,” je dejal.Opozoril je tudi na to, da je bilo 26. junija 1991 jasno, da Slovenci ne bomo klonili in da se bomo uprli agresorju, ne glede na politiko. “Tisti, ki so računali na to, da bo osamosvojitev operetna, da se bodo Slovenci poskrili ali pobegnili v Avstrijo in da bo Demos obtožen za nesrečo, so se zaračunali, ampak niso opustili svojega politikantstva,” je poudaril. Ob tem je izpostavil spomine visokega predstavnika Socialistične internacionale Piera Fassina, ki je v svoji knjigi opisal, da je v Ljubljani obiskal Milana Kučana in Cirila Ribičiča, ki sta ga ob tem obisku rotila, naj italijanska in evropska levica neodvisnosti bivših jugoslovanskih republik ne podarita desnici. “Ko je bilo jasno, da se bo Slovenija osamosvojila, so torej delali na tem, da ne bi prišlo do priznanja v času Demosove vlade,” je poudaril.”Bil sem presenečen nad tem, kar sem odkril ob pripravljanju zbornika in se ne čudim temu, da se nekaterih stvari v javnosti ne ve, saj jih nisem vedel niti sam kot minister za obrambo, ” je dejal predsednik SDS Janez Janša.V nadaljevanju je izrazil tudi presenečenje nad izjavami Milana Kučana, takratnega predsednika predsedstva, “ki je na skupni seji vseh treh zborov tedanje skupščine, ko smo sprejeli Temeljno ustavno listino in de facto razglasili samostojno državo, o osamosvojitvi govoril kot o ‘invalidnem podjetju’ in o Demosovi vladi govoril, da bo prevzela odgovornost za to, da je osamosvojitev slabo pripravljena.”Predsednik SDS Janez Janša je tudi poudaril, da je zbornik zbirka dokumentov in ne mnenj. “V 22 letih se je na slovensko osamosvojitev nametalo veliko plev in prahu in še tisti, ki je bil zraven, se včasih vpraša, kaj se je zgodilo. Dokumenti pa so tisti, ki veljajo,” je bil jasen.
V nadaljevanju je poudaril, da so vsi največji nasprotniki osamosvojitve bili nagrajeni s sijajnimi karierami in položaji, od ministrskih do veleposlaniških ter povedal, da “JA ni napadla vse Slovenije, ampak samo del politike, ki se je zavzemal za osamosvojitev, saj so računali, da bo drugi del politike po padcu Demosa prevzel oblast in sodeloval v pogovorih o novi jugoslovanski povezavi.” O tem priča tudi formalna vojna napoved, ki je bila takrat posredovana Lojzetu Peterletu, ki ni imel pravzaprav nobenih obrambnih pristojnosti, in ne Milanu Kučanu kot predsedniku predsedstva z vsemi vojaškimi pristojnostmi.
Predsednik SDS je v odgovoru na novinarsko vprašanje še dejal, da “tisti, ki danes mahajo z jugoslovanskimi zastavami z rdečo zvezdo, v resnici kradejo Slovencem državo,” in opozoril, da je Slovenija edina nekdanja jugoslovanska republika, ki plačuje privilegirane pokojnine nekdanjim jugoslovanskim funkcionarjem, po drugi strani pa znižuje porodniške dodatke.Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Slavko Kmetič je ob predstavitvi zbornika ponovil znano misel, da narod, ki ne pozna svoje preteklosti, nima prihodnosti in da se z Belo knjigo slovenske osamosvojitve skuša zapolniti vrzel, ki zeva v slovenskem prostoru v povezavi z osamosvojitvenimi dogodki. “V Združenju nam ni vseeno, da se o slovenski osamosvojitvi skoraj nič ne ve, grozljivo in nespodobno je, da slovenski narod o tem ve malo ali nič in menimo, da se morajo začeti odkrivati skrivnosti nomenklature, ki nam vlada,” je dejal Kmetič. Poudaril je, da bo omenjena knjiga odstrla mnoge skrivnosti tistega časa. Kmetič je tudi menil, da je bila slovenska osamosvojitev “čudež” in da so bili “v pravem trenutku na pravem mestu pravi ljudje”. Po njegovih besedah samostojnost Slovenije sloni tudi na štirih stebrih, in sicer na zmagi Demosa, na projektu vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite ter na plebiscitarni odločitvi za samostojno državo.
Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver pa je izpostavila, da je slovenska osamosvojitev v slovenskem zgodovinopisju zanemarjena tema in da je v krizi vrednot posebej pomembno, da se vrnemo k svojemu izviru in da iščemo pomembne oporne točke. Po njenem mnenju je “prikrojevanje in zamegljevanje, povezano s slovensko demokratizacijo očitno. Nekateri dediči partije celo govorijo, da je Edvard Kardelj na smrtni postelji naslednikom predal sporočilo, da je treba ustvariti samostojno slovensko državo,” je poudarila. Dr. Andreja Valič Zver je še dejala, da sta “osamosvojitev in demokratizacija zvezdni trenutek slovenske zgodovine, na katerega smo lahko ponosni, čeprav si nekateri tega ne želijo.” Po njenih besedah smo iz Jugoslavije izšli z veliko napora, sreče, razuma, verjetno pa tudi z božjo pomočjo, nekateri “jugonostalgiki pa bi se danes radi vrnili v skupno totalitarno državo.”
