Janez Janša: Slovenstvo bi moralo biti nekaj, kar je najbolj sveto

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je bil kot obrambni minister osamosvojitvene vlade slavnostni govornik na občinski proslavi ob 25. obletnici slovenske državnosti v Poljanah nad Škofjo Loko.

V nadaljevanju objavljamo njegov nagovor v celoti.

Spoštovani dame in gospodje, spoštovani gospod župan, predsednik krajevne skupnosti, gospod župnik, kolega Žan, poslanec, predvsem pa spoštovani dragi rojaki.

V teh dneh je veliko slovesnosti, ki so posvečene 25. rojstnemu dnevu Slovenije, slovenske države. Te slovesnosti se delijo na tiste, ki so iz obveze in na tiste, ki so iz veselja. Danes sem na eni, ki je iz veselja in sem zelo vesel, da sem danes tukaj med vami. Lepo je priti v te kraje, kjer se čuti radost, veselje do življenja, kjer pripravite tako bogat kulturni program, kot smo ga uživali tukaj, res na visokem nivoju. Kjer na hribu visi slovenska zastava, kar na ljubljanskem gradu ne vidimo, kjer gospod župan vsako leto podeli slovenske zastave v hiše in kjer ta osamosvojitvena lipa, ki ste jo danes ponovno izmerili, simbolizira klenost Slovenk in Slovencev, ki živite tukaj.

Spomin na sveti čas Slovencev

Jaz imam v državnem zboru pisarno, ki gleda na zahod, in zadnji dve leti ali pa zadnje leto opazujem tam, na mestu, kjer ni bila posajena pred 25 leti, je pa preživela presaditev, osamosvojitveno lipo, ki smo jo posadili na Trgu republike 26. junija 1991. Takrat jo je blagoslovil nadškof šuštar, ampak nekdo mu je izklopil mikrofon in tisti, ki smo bili tam na trgu in tisti, ki ste spremljali to slovesnost preko televizijskih zaslonov, blagoslova nismo mogli slišati, čeprav je bilo v scenariju to predvideno.

Ko so pred leti obnavljali parkirišče na Trgu republike, so to lipo presadili neposredno v bližino grobnice tako imenovanih narodnih herojev. In tam ta lipa hira. Če bi izmerili njen obseg danes, mislim da, kljub temu, da šteje enako let, dni, ur, verjetno skoraj tudi minut, je obseg njenega debla pol tanjši in tudi pol nižja je. Ta simbolika veliko pove. Ampak danes smo se zbrali zato, da se spominjamo tistih prelomnih časov, ko smo Slovenci končno dobili svojo državo in ta spomin je spomin na sveti čas Slovencev.

Danes je na svetu veliko narodov, tudi veliko večji so od nas, ki nimajo svoje države. Danes je na svetu velika večina narodov, ki imajo svojo državo, pa so zanjo plačali na koncu bistveno večjo ceno, kot smo zanjo plačali ceno na koncu mi. Smo pa zelo visoko ceno za to samostojno slovensko domovino plačali v preteklih desetletjih in stoletjih, z veliko krvi naših prednikov, z veliko žrtev, mučenikov, mnogi danes še vedno niso pokopani.

Zamujeno lahko nadoknadimo

Ampak danes svojo državo imamo in ne glede na to, da nismo zadovoljni s tem, kako se z njo upravlja, da nismo zadovoljni s tem, koliko dobrih priložnosti se je zamudilo, je vendarle mogoče po 25 letih reči, da marsikaj, kar je bilo zamujeno, lahko nadoknadimo. Če bi pa pred 25 leti zamudili tisti čas, ko je bilo možno v Evropi, ki se je po koncu hladne vojne preurejala, če bi takrat zamudili ta čas, ga mogoče še veliko rodov ne bi dočakali ali pa nikoli. Če boste šli v teh dneh kaj v Ljubljano, pojdite v državni zbor. Tam je v preddverju in na stopnišču razstava naslovnic ameriških časnikov v tem času pred 25 leti. Razstava naslovnic ameriških časnikov z milijonskimi nakladami, ki so pred 25 leti poročali o osamosvojitvi slovenije in o vojni za Slovenijo.

Če se sprehodimo mimo teh panojev, se šele zavemo, kako usoden čas je to bil in kako smo bili na začetku sami. Ko smo Slovenci razglasili samostojno Slovenijo in smo to proslavljali 26. junija pred 25 leti na Trgu republike, tam ni bilo nobenega tujega državnika, nobenega tujega predsednika vlade, vabili smo ves svet pravzaprav. Nobenega ministra iz kakšne evropske države, bilo je nekaj deželnih poslancev iz sosednjih držav in tem smo lahko hvaležni, da so prišli, sicer so mnogi zelo hitro potem odšli, glede na to, kaj se je začelo dogajati.

Ko smo se osamosvojili, tudi to piše na teh panojih, je Bela hiša izdala sporočilo, da obžalujejo to dejanje, da bodo razglasitev slovenske neodvisnosti ignorirali in da podpirajo enotno Jugoslavijo. In takšno je bilo tudi stališče takratne Evropske unije oz. Evropske zveze in pravzaprav večine ostalih držav, razen Baltskih držav, ki so šle deloma skozi podobno pot in zgodovino, pa sosednje Hrvaške, ki je tudi razglasila samostojnost, vendar tega ni udejanjila istočasno kot mi.

Svet je občudoval slovenski narod, ki je postal zgodba o uspehu

Če pa pogledamo naslovnice ameriških časnikov 7 dni kasneje, pa vidimo, da se je javno mnenje v takrat še edini preostali velesili spremenilo, enako je bilo tudi v Evropi. Po sedmih dneh na Slovenijo niso več gledali kot na nekoga, ki je grožnja za mir v Evropi, ki je naredil nekaj, kar je nerazumljivo, ampak so nas razumeli. Takrat je ves svet občudoval dvomilijonski slovenski narod, ki se je uprl, ki se je uspešno uprl, ki je ubranil svojo plebisctino odločitev in ki je to storil na civiliziran način, brez kršenja mednarodnih konvencij, s spoštovanjem dogovorov. Kadar smo se pogajali in se dogovorili za premirje, je to držalo. Ko so se naši pogajalci na Brionih prvič pogajali kot predstavniki samostojne Slovenije, so morali pristati na marsikatere težke pogoje, ampak danes po 25 letih slišimo, da ko je šlo za razpadanje bivše Jugoslavije, je bil to edini sporazum, ki je držal, kjer so tisti, ki so nekaj podpisali, to tudi več ali manj realizirali in Slovenija si je s tem pridobila spoštovanje.

Predvsem zaradi tistih časov je bila Slovenija v Evropi in v svetu prepoznana kot zgodba o uspehu. Kot nek mali čudež tukaj pod Alpami, ki ne samo, da jim je uspela osamosvojitev, ampak zelo hitro tudi skušajo nadoknaditi to, kar je bilo zamujeno v prejšnjih desetletjih. V tem času je bilo zelo prijetno biti predstavnik Slovenije. Jaz sem bil v tem času minister za obrambo, tudi predsednik vlade in kamorkoli si prišel, so vsaj tisti, ki so se ukvarjali z mednarodno politiko ali so vodili svoje države in so poznali našo novejšo zgodovino, so na nas gledali s spoštovanjem in je bilo lepo biti Slovenec, ko si prišel na uradni obisk v kako tujo državo, ko so ti zaigrali himno in ko si videl, da kljub temu, da so bile včasih tudi stokratne razlike v številu prebivalstva, da te obravnavajo s spoštovanjem in da te jemljejo enakopravno.

Prej sem videl, tam imate na smerokazu napisano tudi Praga, 600 kilometrov, sem se spomnil, da ko sem bil na obisku še kot obrambni minister leta 1993 v glavnem mestu Češke republike in po tistih uradnih pogovorih in slovesnostih smo imeli delovno večerjo z generalštabom Češke vojske. Poleg so bili tudi častniki našega generalštaba in razvila se je razprava o tem, kako se eni in drugi počutijo in v tej razpravi je načelnik češkega generalštaba dejal: »Vi ste srečna generacija. Vi ste predstavniki obrambne sile oz. vojske Slovenije, ki ste takrat, ko je šlo zares, opravili svojo nalogo, ohranili ste svojo čast in na tej podlagi lahko gradite svoj obrambni, varnostni sistem z nekim res trdnim vrednostnim temeljem.« Je rekel: »Mi te sreče nimamo, ko so nas sovjetski tanki oz. ruski tanki napadli leta 1968, je sicer nekaj pozivov na odpor bilo, vendar se pač voditelji za to niso odločili in mi smo ostali v vojašnicah in so nas okupirali. Prav zaradi tega je na nas nek madež, ki ga neka bližnja zgodovina ne bo mogla sprati s sebe.«

Videl sem na naših častnikih, ki so se takrat pravzaprav šele naučili, kako se ti čini nosijo, ker je bila takrat to še osamosvojitvena generacija, danes so na žalost že mnogi drugi v slovenskem generalštabu, skratka videl sem na teh ljudeh, da so se mogoče šele takrat po dveh letih zavedali, kaj so pravzaprav storili in je ponos zažarel v njihovih očeh.

Vse politične skupine Sloveniji priznale nadvse uspešno vodenje EU

Prej je bilo omenjeno vodenje Evropske unije. Slovenija je kot prva nova država članica v prvi polovici leta 2008 predsedovala Svetu Evropske unije in Evropskemu svetu. To je vedno zahtevna naloga, še posebej je nekoliko dinamična zadeva poročanje Evropskemu parlamentu, kjer so različne politične skupine, kjer so, tako kot v nacionalnih parlamentih, vedno različna stališča in kjer je zelo težko priti do nekega soglasja, do večine še, do nekega soglasja pa težko in tako je običajno tudi ob teh predsedovanjih. Ampak ko smo mi podajali poročilo o predsedovanju Slovenije junija leta 2008, v tej razpravi, ki je sledila, te običajne polarizacije ni bilo. Iz praktično vseh političnih skupin v Evropskem parlamentu so Sloveniji dali priznanje, nekateri poslanci so celo v zanosu recitirali našo himno in še posebej je takrat odmevalo dejastvo, da smo uspeli junija leta 2008 nekoliko umiriti situacijo, ki je nastala v Evropi po tem, ko so na Irskem zavrnili Lizbonsko pogodbo.

Na ta dogodek sem se spomnil, ker se včeraj prebral predlog, ki nastaja v evropskih institucijah o tem, kako čez dva dni poslati sporočilo, kako reagirati na rezultat referenduma v Veliki Britaniji, ki bo jutri, in kjer se lahko zgodi, da bo prvič v zgodovini neka država glasovala za izstop iz Evropske unije. Osnutek besedila za komunike Evropskega sveta so praktično odstavki, kot smo jih mi sestavili leta 2008. Bo pa ta situacija precej bolj resna, kot je bila takrat in zaradi tega, ob 25. rojstnem dnevu samostojne Slovenije bi delali napako, če bi zgolj gledali teh 25 let nazaj, ocenjevali katere priložnosti smo izkoristili, ne bi pa videli tega časa, ki je pred nami. Kajti zelo verjetno bo ta čas, ko gre za zunanje okolje, bolj zahteven od tega, ki je za nami.

Ravno zaradi tega je zelo pomembno, da se ob tem srebrnem jubileju naše samostojne domovine, slovenske državnosti dejansko vprašamo, ali smo se, takšni kot smo danes, v razmerah, ko tega prehoda v neko normalnost nismo zaključili, nismo dokončali, ali smo se sposobni enako pogumno, enako učinkovito in enako uspešno soočiti z izzivi, ki so pred nami, tako kot smo se pred 25 leti.

Če govorimo o sposobnosti naroda, potem je moj odgovor da. Pred 25 leti smo Slovenci uspeli zato, ker je bil narod enoten. In imamo empirični dokaz te enotnosti v rezultati plebiscita, kljub razdeljeni politiki, del je skušal ovirato slovensko osamosvojitev do same razglasitve in še čez, ne bi danes o tem govorili, je pa to zgodovinsko dejstvo, ampak slovenski narod je bil v tem ključnem trenutku enoten. In zaradi te enotnosti so se presegle ali pa premagale tudi te ovire, ki so nastale zaradi politične razklanosti. Jaz verjamem, da ta enotnost v slovenskem narodu, če bi šlo za podobne izzive v nekoliko drugačnih okoliščinah še vedn obstaja, vendar pod pogojem, da smo danes, po 25 letih, enako odločno, kot smo bili takrat pripravljeni braniti slovensko osamosvojitev in slovensko državo, ki je bila komaj razglašena, zdaj pripravljeni braniti vrednote slovenske osamosvojitve.

Slovenije ne upravljajo v skladu z vrednotami iz katerih je nastala

Vrednote tistega časa. Ključen problem tega trenutka, ko proslavljamo 25. obletnico, pa je v tem, da se Slovenijo upravlja v nasprotju z vrednotami, ki so jo pravzaprav ustvarjale in zaradi tega govorimo o moralni krizi iz katere izhajajo tudi ostale druge krize in težave, s katerimi se soočamo. To je pač potrebno videti, vsaka družba zaide v krizo, če se upravlja v nasprotju z vrednotami, na podlagi katerih je nastala. Vi teh težav tukaj nimate. Te vrednote so v teh krajih ohranjene, sicer se nas ne bi zbralo tukaj toliko iz veselja, ne iz obveze, ne bi bilo takšnega kulturnega programa, ne bi bilo tega napredka, ki ste ga dosegli v teh zadnjih desetletjih.

Rekli so mi prej, da je tam stala cerkev. Porušili so vam jo leta 1954, ampak ste postavili novo. Z miniranjem cerkve niso želeli porušiti zgolj zidov, želeli so zatreti vero, želeli so zatreti identito slovenskega človeka v teh krajih in pri tem niso uspeli. Jaz verjamem, da lahko podobno govorim za veliko večino Slovenije, čeprav so tudi okolja, kjer se, ko prideš tja, človek vpraša, ali je to še vedno Slovenija. Žal so ta okolja tudi tam, kjer bi moralo biti slovenstvo nekaj, kar je najbolj sveto, da se ne vrnem nazaj k tisti nesrečni lipi, ki jo bo treba postaviti nekoč na njeno originalno mesto.

In takrat, ko se bo to zgodilo, in ko bo takšna zastava, kot vihra tamle na hribu, vihrala tudi na ljubljanskem gradu vsak dan, ne samo dvakrat na leto, takrat bomo lahko tudi na zunaj videli, da se Slovenija ponovno upravlja v skladu z vrednotami, na podlagi katerih je nastala. Zdaj ta čas prihaja. Ob tej 25. obletnici samostojne Slovenije smo se Slovenci bolj kot kadarkoli prej ozrli nazaj, videli kaj je bilo dobro, videli tudi kaj ni bilo dobro v tem razvoju, kje smo zatavali, in marsikdo, ki doslej še nikoli ni opravil samoizpraševanja, se ga je zdaj lotil.

Z odhodom na volitve bomo stvari začeli spreminjati na bolje

Glede na to, da smo parlamentarna demokracija, se bodo stvari začele spreminjati na bolje takrat, ko bo to samoizpraševanje rodilo tudi odločitve in ena najbolj pomembnih v parlamentarni demokraciji je odhod na volitve. Na zadnjih volitvah polovica državljank in državljanov ni volilo. Pred 25 leti si nismo predstavljali, da bomo po 25 letih življenja v samostojni državi prišli v stanje, kjer bo polovica ljudi iz takšnih ali drugačnih razlogov razočaranih in sploh ne bo sodelovali pri tem, da lahko končno sami upravljamo s seboj in da smo gospodar na svoji zemlji.

Ampak, še enkrat, tukaj ne vidim te apatije. Hvala vam za to veselje. Ste ne bom rekel otok, ampak eno od žarišč slovenstva, ki se je ohranilo. Vzdržujte to še naprej. Vsaka obletnica samostojne Slovenije, vsak rojstni dan slovenske državnosti naj bo nov razlog za veselje, ko boste izmerili to osamosvojitveno lipo in se veselili, kako je lepo zrasla, in ko se boste ozrli naokrog in boste videli in slišali otroški živ žav in boste vedeli, da slovenstvo ne izginja z nami ampak živi tudi s prihodnjimi rodovi. Te stvari so ključne in če se jih bomo zavedali, bodo minili časi, ki jih živimo v teh zadnjih letih, ko se vsako leto iz Slovenije izseli od 10 do 15 tisoč mladih, ko morajo s trebuhom za kruhom, v državo pa dobivamo migrante iz kulturno tujega okolja, za katere se pripravljamo tako imenovani integracijski programi. To ni prihodnost, zaradi katere smo se odločili za samostojno državo, jo gradili in jo tudi branili.

Še enkrat iskrene čestitke, ker ste se danes tukaj zbrali iz veselja ob 25. rojstnem dnevu samostojne Slovenije. Želim vam še naprej lep večer in ponosno praznovanje v naslednjih dneh, ko bomo dejansko obhajali spomin na tiste ključne dni, ki so nas zaznamovali v pozitivnem smislu tudi za prihodnje rodove. Hvala lepa.