Janez Janša: Slovensko bančništvo je v domeni kroga, ki je bil vzpostavljen daleč pred osamosvojitvijo

Predsednik SDS Janez Janša (174)

Sedanje generacije so izpostavljene tveganju, da bodo še tretjič poplačale bančno luknjo.

Na preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji je danes kot priča spregovoril predsednik SDS Janez Janša, ki je slovensko vlado vodil od jeseni 2004 do jeseni 2008 ter leta 2012.

Uvodoma je Janez Janša izpostavil, da še danes ostaja neodgovorjeno vprašanje, kako je mogoče, da smo državljani in državljanke bili že drugič soočeni z dokapitalizacijo slovenskih državnih bank, in če odgovora na to ne bomo dobili, »smo izpostavljeni tveganju, da se to zgodi še tretjič v aktivnem plačevanju sedanje generacije.« Ljudi, ki so odgovorni za bančno luknjo, bi morali po njegovem mnenju izločiti iz odločanja v slovenski centralni banki in v bankah v državni lasti. Namesto tega pa se soočamo z dejstvom, da v prvem in drugem ropu slovenskih bank ter nato prvi in drugi sanaciji najdemo »iste ljudi oziroma njihove izbrance, iste prakse in iste posledice.« Preiskavo bančne luknje je označil za družinski posel:  »Znanih je na desetine primerov, ko je eden od zakoncev zaposlen v eni ali drugi banki, drugi pa je sodnik ali praviloma sodnica,« zato se lahko po njegovih besedah marsikaj dogovorijo kar na »širših srečanjih žlahte.«

Predsednik SDS je kot ena redkih prič pred preiskovalno komisijo navedel tudi nekaj konkretnih imen, ki so po njegovem mnenju še kako vpeti v povzročitev prve in druge bančne luknje v slovenskih bankah. »Eno izmed imen, ki je igralo ključno vlogo tako v prvem kot v drugem ropu slovenskih bank, je zagotovo Herman Rigelnik, nekdanji predsednik nadzornega sveta Ljubljanske banke,« je dejal in dodal še Dušana Šinigoja, zadnjega predsednika izvršnega sveta Socialistične Republike Slovenije, ki je nato postal direktor goriške banke, in Andreja Hazabenta, ki je bil v prvi sanaciji bank izpostavljen s primerom Tam.

V času prve vlade Janeza Janše je Novo ljubljansko banko vodil Marjan Kramar, Novo kreditno banko Maribor pa Matjaž Kovačič. Predsednik SDS je poudaril, da je njegova vlada oba predsednika uprav »podedovala« od prejšnje vlade. Kramarja so skušali zamenjati, vendar je bilo glasovanje o razrešitvi neuspešno, po besedah Janše tudi zato, ker je predstavnica Ministrstva za finance glasovala proti razrešitvi, čeprav bi morala kot predstavnica takratne vlade glasovati drugače. Kramar je bil človek Golobiča, glasovanje o njegovi razrešitvi pa je po njegovem mnenju pokazalo, kdo je imel v NLB v resnici oblast. »Aktualna vlada je ni imela,« je poudaril in dodal: »Slovensko bančništvo je v domeni kroga, ki je bil vzpostavljen daleč pred osamosvojitvijo.«

Na vprašanje enega izmed članov preiskovalne komisije o morebitnih pritiskih v času vodenja vlade je Janez Janša dejal, da se je soočal s pritiskom medijev na način, da se ničesar ne bi naredilo. Ob tem je izpostavil še eno ime, in sicer Jurija Detička. Gre za dolgoletnega bančnika, ki je med drugim vodil tudi Adrio bank na Dunaju. V času vodenja banke je »na lepe oči«odobraval kredite finančnemu holdingu KB 1909, kjer je bil v istem času tudi predsednik Nadzornega sveta. Kredite, ki do danes niso bili vrnjeni in so pristali na slabi banki, je tako pravzaprav odobraval sebi. A kar je pri vsem skupaj najpomembnejše – holding KB 1909 je delni lastnik časopisa Mladine. »Od medija, ki je financiran s krajo državnega denarja ni mogoče pričakovati, da bo o tem kritično pisal,« je poudaril predsednik SDS.

Glede prikrivanja težav v NLB in NKBM je Janez Janša spomnil, da je nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec še leta 2012 trdil, da je z obema bankama vse vredu, da nista v težavah in da t. i. slaba banka (DUTB), ki jo je želela ustanoviti takratna vlada, ni potrebna. Verodostojne podatke o situaciji v bančnem sistemu pa je vlada pod vodstvom Janeza Janše dobila šele od Evropske komisije in ne od slovenskega regulatorja.

»Dogajanje leta 2012 kaže, da je obstajala izjemna samozavest akterjev, ki so povzročili bančno luknjo, da so oni edini, ki se s tem lahko ukvarjajo in to tudi sanirajo,« je izpostavil predsednik SDS in dodal, da današanje dogajanje na t. i. slabi banki in v Slovenskem državnem holdingu kaže na to, da so imeli ti akterji prav. »Stvar se je ponovno dala v roke tistih, ki so to povzročili, in sedaj se znova špekulira in služi,« je opozoril.

Član preiskovalne komisije in poslanec SD Janko Veber je Janezu Janši očital, da je večina slabih kreditov v bankah nastala ravno v času njegove vlade. »Kot predsednik vlade se nisem ukvarjal z nobenih kreditom, kredite odobrava banka,« mu je odgovoril Janša in spomnil, da je daleč največje povečanje dolga v zgodovini Evropske unije, torej v kateri koli članici EU, ustvarila vlada, ki jo je vodil Borut Pahor, nekdanji predsednik SD. Naj spomnimo, da je prva vlada Janeza Janše odgovorna za zmanjšanje dolga države s 24 na 22 odstotkov BDP, Pahorjeva vlada pa je ta dolg povečala na kar 75 odstotkov BDP.

»Poznam ogromno podjetnikov, ki so želeli kredite, pa jih niso dobili. Nihče ni mogel kot ljubljanski župan Zoran Jankovič klicariti takratnega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja ali takratnega predsednika uprave Nove KBM Matjaža Kovačiča za kredit za Stožice,« je ob pričanju še dejal predsednik SDS.

Janez Janša je sicer še dejal, da njegova vlada v NLB in NKBM ni »naredila reda«, kar pa bi bilo po njegovih besedah mogoče zgolj s privatizacijo obeh bank, kar je vlada želela izpeljati zadnje leto v mandatu, vendar sta bili proti dve od štirih koalicijskih strank, in sicer Slovenska ljudska stranka in DeSUS. »Aktualna vlada rada govori o krožnem gospodarstvu. Pravzaprav pa imamo krožno bančništvo, kjer je danes nekdo regulator, jutri pa že dela v komercialni banki,« je bil kritičen predsednik SDS. Ob tem je izpostavil Franceta Arharja in Boža Jašoviča, težava pa je po njegovem mnenju ta, da se takšen način delovanja prenaša tudi na mlajše bančnike.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.