Janez Janša: Slovenska država je ukradena
nedelja, 30. 11. 2014Ustavno sodišče je zadržalo sklep o prenehanju mandata, ponovno ste poslanec, vsaj začasno. Kakšno odločitev pričakujete, vas je ta odločitev ustavnega sodišča presenetila? Večkrat ste namreč dejali, da nekako ne zaupate sodiščem.
Janez Janša: Ustavno sodišče ni zadržalo mojega mandata. Ustavno sodišče je zadržalo sklep, s katerim je bil mandat protiustavno vzet. Moj mandat pravzaprav ni bil prekinjen in končna odločitev ustavnega sodišča ne more biti nič drugačna, ker je stvar pravno povsem čista. Na to je nenazadnje, že v prvi fazi, ko so načrtovali ta protiustavni poseg, je opozorila zakonodajno pravna služba državnega zbora in nato še enkrat, pa tudi številni, ugledni pravni strokovnjaki iz različnih institucij v Sloveniji, tako, da teh 58 poslancev, ki je glasovalo in to na nek podel, zvit, okoliški način, s katerim so želeli preprečiti varstvo mandata ali pa zaščito mandata pred ustavnim sodiščem, teh 58 poslancev je to storilo zavestno, po dolgih razpravah, potem ko so bili seznanjeni s stališčem pristojne službe v državnem zboru, ki je temu nasprotovala s številnimi drugimi mnenji. Se pravi oni so se zavestno odločili, da bodo kršili ustavo. In mimogrede, nekateri, tudi predsednik državnega zbora, tudi predsednik vlade, vodja koalicije, so ob tem poudarjali, da prevzemajo vso odgovornost za to ravnanje.
Torej pričakujete odstop?
Janez Janša: Pričakujem, da bodo držali besedo.
Veliko je bilo slišati besed vaših političnih nasprotnikov, da se ustavno sodišče nagiba v desno, da nekako lahko upate na ustavno sodišče. Kako bi vi ocenili te izjave?
Janez Janša: V politiki je pač veliko takšnih izjav. Tudi ustavno sodišče je dovoljeno kritizirati tako kot vsako drugo sodišče, vendar pa je dostojno, če si pri tem konsistenten. Se pravi, ne da je neko sodišče, takrat kadar presodi v tvoj prid, nevtralno, takrat, ko pa presodi v tvojo škodo, je pa politično nagnjeno. To je storil vodja poslanske skupine gospod Han.
Ustavno sodišče bo presojalo, ali so vam bile v postopku glede Patrie kršene človekove pravice, ne bodo pa obravnavali samega primera. Kakšna pričakovanja imate do odločitve ustavnega sodišča?
Janez Janša: To je zmotno, kar ste dejali. Seveda bodo obravnavali sam primer, saj drugače zadeve sploh ni. Ne bodo ponovno preverjali dejanskega stanja, se pravi ne bodo šli gledati v dokazni spis, pravosodni spis, bodo pa preverjali sodbe, na podlagi katerih sem jaz danes v zaporu in so mi bile kršene človekove pravice. Tukaj gre za pet sklopov kršitev, ne samo slovenske ustave, tudi evropske konvencije o človekovih pravicah. In te kršitve so evidentne. Ne gre tukaj za nekaj, kar bi bilo treba iz velikega kupa papirja izkopati in si potem ustvariti mnenje. Te pravice so evidentne, recimo niti v obtožnem predlogu niti v sodbi ni določen kraj, kjer naj bi se domnevno kaznivo dejanje storilo. Če kraj vsaj okvirno ni določen, vsaj v tem smislu, da piše, da je bilo to v Sloveniji ali na Finskem ali v Nemčiji, potem ni mogoče določiti niti krajevno pristojnost sodišča. Niti pristojnost ali pa veljavnost zakonodaje. To kaznivo dejanje, domnevni sprejem obljube nagrade, recimo na Finskem sploh ni kazniv. Tega ni v njihovem kazenskem zakoniku. In zaradi tega, da bi se izognili večji konkretizaciji, pa tudi določitvi pristojnosti, so to enostavno izpustili, se pravi sploh ni kraja. Ne ve se, kje naj bi se ta domnevna obljuba neznane nagrade za nekoga tretjega sploh zgodila. Se pravi sodišče, ki je sodilo, ni sodišče, ki je zakonito. Da ne govorim še o mnogih drugih stvareh. Recimo ena od cvetk, ki pada ven iz te sodbe vrhovnega sodišča in ki je prej ni v sodbi prve stopnje in v potrditveni sodbi višjega sodišča, je škandal že sam po sebi, ker višje sodišče ne more ponovno ugotavljati dejanskega stanja, vrhovno sodišče presoja zgolj o zahtevi za varstvo zakonitosti in se tudi ne sme spuščati v spis in v dokaze. Ampak gospod Masleša in gospa Žalikova, ki sta bila tu najbolj aktivna v tem senatu, sta to storila in ta sodba vrhovnega sodišča, s katero so zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti, je tako imenovana sodba presenečenja, kot se to imenuje v pravu, ki pa je po ustavi prepovedana. Da sodišče samo, mimo tega kar piše v obtožnici potem raziskuje neke stvari in išče dodatne dokaze. Ljudje, ki so pač podpirali ta konstrukt na vrhovnem sodišču, so šli tukaj zelo daleč in v neki vnemi, da bi vendarle odgovorili na ta očitek, da ni kraja, ni časa, ni načina, ni nagrade, skratka, da ni ničesar, kar bi omogočalo, da se kaznivo dejanje sploh opredeli v pravnem smislu, so šli pač brskati v sam spis in so tam našli neko sporočilo nekega lobista, ki ga je poslal na Finsko, kjer dobesedno piše, da naj bi temu lobistu Walter Wolf povedal, kaj mu je rekel Zagožen, kaj naj bi jaz rekel Zagožnu. Približno takšna veriga je omenjena. No, in zdaj nekdo v preveliki vnemi na vrhovnem sodišču je iz tega naredil sklep, ki če ga povzameš, se glasi takole: Predsednik vlade Janez Janša je enkrat leta 2006 naročil Jožetu Zagožnu, naj terja nagrado in Janez Janša je to storil leta 2005. Se pravi leta 2006 naj bi jaz naročil Zagožnu, da neznanega dne avgusta leta 2005 terja nagrado. Se pravi eno leto kasneje naj bi jest naročil neko dejanje za eno leto prej. Do takšnega absurda so prišli v tej vnemi, da se nekaj vseeno najde, na vrhovnem sodišču. Kar je neka tragikomična popestritev celotne zadeve, drugače gre pa za resne kršitve pravice do neodvisnega ali pa pristojnega sodišča, gre za kršitve zakonitosti, domneve nedolžnosti, gre za kršitev pravice do obrambe, ker se ne moreš braniti, če niti kraj, niti čas nista določena.
Vaš primer je zagotovo razdelil pravno stroko, tu ni dvoma …
Janez Janša: Niti ne …
Kako, da ne, kar nekaj pravnikov se je postavilo na vašo stran?
Janez Janša: Devetdeset odstotkov teh, ki so se oglašali, se je postavilo na mojo stran. Na stran sodišča se je postavil gospod Bavcon in nekaj njegovih asistentov na pravni fakulteti, bolj po službeni dolžnosti ali pa po neposrednem naročilu političnih botrov. Drugače pa, poglejte, niti ljudje kot so Lojze Ude, ki kandidira kot pravnik na listi vsake nove stranke, ko jo ustanovijo botri, si tukaj ni upal javno podpreti sodbe.
Pred dnevi ste na Twitterju zapisali: »Redko kdo v Sloveniji pravi, da sem kriv, govorijo pa, da sem pravnomočno obsojen in da prestajam zaporno kazen. Zanima me, kakšen je vaš odgovor tistim, ki pravijo, Janez Janša je pravnomočno obsojen? Prestaja zaporno kazen, v parlamentu nima kaj iskati.«
Janez Janša: To, kdo ima kaj iskati v parlamentu in kdo ne, o tem odločajo volivci, o tem ne odločate vi novinarji, ne odločajo drugi poslanci, ki so dobili vsi po vrsti manj glasov od mene, odločajo volivci. V Sloveniji ima oblast ljudstvo in nihče nima pravice, postaviti se nad to temlejno postavko političnega sistema v Sloveniji, nihče. Zaradi tega je to, kar je storilo 58 poslancev, pač zločin nad ustavo. Tisti vaši kolegi, ki pa vedno zdaj, ko pokažejo mojo sliko na ekranu ali pa preberejo karkoli v zvezi z mano, vedno rečejo pravnomočno obsojeni, od vseh teh pričakujem, da bodo na istih mestih, v udarnih oddajah, v najbolj gledanih rubrikah, tako kot delajo doslej že dve leti, potem, ko bo ta sodba padla, dve leti najmanj tolikokrat ponovili: pravnomočno oproščen Janez Janša, ki smo mu osem let delali krivico v procesu Patria. Na tej točki se bo stehtala kredibilnost slovenskega žurnalizma.
Vztrajniki, vaši podporniki, tudi Odbor 2014, vztrajajo vsak dan pred sodiščem. Na kakšen način vi razumete te njihove akcije. To razumete kot podporo?
Janez Janša: Nemogoče bi bilo vztrajati na ta način, v mrazu in dežju toliko časa, če bi šlo samo zame ali pa za kogarkoli posameznika. Tukaj gre za precej več, gre za prebujanje v neki situaciji, ko ljudem postaja očitno, da je lahko v Sloveniji pravzaprav obsojen vsak, ki se zameri režimu, neglede na to ali kaj naredi ali kaj ne naredi in da tisti, ki so pa po volji režima, se pa tem pravzaprav ne zgodi nič. Lahko delajo kar hočejo. Poglejte, kje so slovenske javne finance, poglejte kam so vse šle milijarde. A je kdo za to odgovarjal? Pet milijard luknje v slovenskih bankah. Ko sem bil še predsednik vlade, sem poslal tožilstvu, policiji, vsem živim nadzornim institucijam poročilo, iz katerega so kar padali sumi zelo konkretnih kaznivih dejanj za ogromne zneske. Še nobenega postopka nikjer. Še nobenega postopka nikjer. Imate druge primere ljudi, ki so tudi politiki, kjer so bile ovadbe vložene leta 2006, recimo za Mercator, nobenega procesa, nobene obsodbe. Mi nimamo sodstva ali pravne države dveh hitrosti, mi imamo sodstvo petih hitrosti. Zaradi tega, ker je ta občutek vse bolj prisoten, zaradi tega, ker je tudi po raziskavi evrobarometra v Sloveniji samo manj kot četrtina, manj kot 25 odstotkov ljudi, ki zaupa v slovensko sodstvo, v njegovo profesionalnost, zaradi tega je pač ljudem dovolj, teh je vse več. In glejte, ne gre samo za moj primer. Na stotine je absurdnih primerov v slovenskem sodstvu, ne gre povsod za spolitiziranost, gre tudi za šlamastiko. Gre za ravnanje neke kaste, ki misli, da nad njo ni ne modrega neba, ne Boga. Da lahko počne kar hoče, da nihče ne odgovarja za to. Zadeva je postala tako absurdna, da je prišla do zida. In zadeva Patria je zgolj neko osredotočenje, neka kulminacija te situacije. Gre za sistem, gre za gnilost sistema, ne gre za en primer.
Če dovolite bi vas nekoliko bolj osebno vprašal. Predsedovali ste svetu Evrope, dvakrat ste bili predsednik vlade, na kakšen način zdaj prenašate to prestajanje zaporne kazni. Nekaj več kot 160 dni prestajate zaporno kazen, na kakšen način je to osebno vplivalo na vas?
Janez Janša: Nisem bil predsednik sveta Evrope, bil sem predsednik sveta Evropske unije. To zdaj nima nobene veze. To nima nobene veze z mojo zaporno kaznijo. Pomembno je, ali si kriv, ali nisi kriv. Človek je kriv in gre v zapor – sem bil v petih ali šestih zaporih, v obeh režimih –, običajno gre vase, naredi neko rekapitulacijo, se sooči sam s sabo. Nemogoče je pred sabo tajiti, če si nekaj naredil, krivdo. Imaš čas za razmišljanje o tem in se začne nek proces v človeku. Človek, ki pa ni kriv, ki je obsojen po krivem, pa ne ravna tako. Če boste kdaj – Bog ne daj – imeli to izkušnjo in boste v zaporu, boste na obrazih ljudi videli, kdo je pač obsojen zato, ker je nekaj res naredil in misli, da je dobil pravično kazen in kdo je obsojen po krivici. To se ne da skriti. O tem je možno na površinski način razpravljati v učilnicah pravne fakultete, na Dobu pa ne.
Greva na politiko. Vaša stranka ponovno vodi na vseh oziroma v večini javnomnenjskih anket. Podpora Miru Cerarju je padla. Kako si to razlagate?
Janez Janša: To si ni treba nič razlagati. Povejte mi, kaj je ta vlada naredila v tem času?
Rebalans proračuna.
Janez Janša: Zadolžila je državo za milijardo in pol v dveh mesecih. To je edino od tega, kar je naredila, kar bo imelo posledice, za vas, za vse nas. In te ne bodo dobre. Je treba obračati, nič od tega se ni nekam usmerilo, v neka delovna mesta. Šlo je v odplačevanje prejšnjih dolgov, zaradi tega, ker se ne zna hitro ukrepati. Ko smo mi s precej šibkejšo koalicijo, v precej težji situaciji, leta 2012 sestavili vlado s koalicijo, v kateri je bilo pet strank, smo v tem času, kar je zdaj Miro Cerar na oblasti, že sprejeli zakon o uravnoteženju javnih financ. Gospodu Cerarju je uspelo zgolj, da je ta zakon podaljšal. Za kar ni treba biti pameten. Mi smo stotine ur presedeli, mislim na ministre in druge kolege v vladi in vladni administraciji, s sindikati, s predstavniki teh in onih sektorjev in zadeve usklajevali in jih v veliki meri uskladili. Celo na praznike smo se pogovarjali, pa so bili precej trši pogajalci kot so zdaj. Če se spomnite tistih nastopov sindikalnih voditeljev leta 2012 in te operete, ki jo spremljamo zdaj, za enkrat. Ampak problem gospoda Cerarja je, da je realnost drugačna kot jo je on opisoval v času volilne kampanje in v besedah, ki so zbujale lažno upanje. Pravi, da lahko kar nekaj naredimo, plačal bo pa nekdo drug. Če zdaj spremljate njegovo retoriko, ko je vsaj na pol srečal realnost, mu morate priznati, da je bistveno drugačna. Delo predsednika vlade je krvavo naporno, ne glede na to, kdo je na tem mestu in pač tukaj se ne da nič narediti na ta način kot so njemu sestavili stranko in ga pripeljali na oblast. Potem človek misli, da bo tudi naprej tako enostavno.
Nekoč ste dejali: te nove stranke, ki nastajajo ob podpori stricev iz ozadja oziroma nekih interesnih skupin in lobijev imajo vedno krajšo razpolovno dobo. Če se ne motim, ste nekako tako rekli. Koliko časa pričakujete, da bo še obstajala stranka Mira Cerarja in pa ali računate, da bo prišlo do predčasnih volitev?
Janez Janša: Do predčasnih volitev bo prišlo. Vprašanje je samo, ali takrat, ko bo konec te vlade, ali bodo vmes sestavil še nekdo drugo. Tako kot so to naredili s projektom Alenke Bratušek. Stranka Mira Cerarja bo obstajala do konca tega mandata, dokler bo pač ta mandat. Že prej bodo začeli oblikovati nekaj drugega, neke nove obraze za novo prevaro. Tudi poslanci se bodo verjetno – kot smo videli v prejšnjih mandatih – proti koncu tega obdobja začeli pretapljati v neko novo lupino. Tako da: stranka bo preživela gospoda Cerarja. On naslednje leto ne bo več predsednik vlade, ne glede na to, kakšni so trendi zdaj. Ni pa rečeno, da bo to tudi čas, ko bomo šli ponovno na predčasne volitve, ni pa izključeno. Glede na to, kaj se dogaja, se lahko tudi to zgodi. Vendar to se ne bo zgodilo zaradi opozicije. To se bo, kot vedno doslej, zgodilo v primeru, če bodo botri, ki kreirajo te instant-stranke presodili, da bi na volitvah, ki bodo danes, dobili več kot pa če čakajo do konca mandata.
Tisto kar je zanimivo: pripravljate alternativni vladni program. Večkrat ste ga že pripravili, ko ste bili v opoziciji. Kakšen je namen tega programa? Bo ta program nekakšna pomoč tej obstoječi vladi, ali nekakšna alternativa?
Janez Janša: Bo oboje. Je pa od te vlade odvisno, ali bo sposobna glasovati za kakšnega od predlogov, ki so pač nujno potrebni. Zaenkrat mislim, da niso podprli še nobenega našega predloga. Je pa težko soditi pač po tem času, ki je relativno kratek. Tudi poglejmo, s čem se je ukvarjala vladna koalicija. Večino časa so porabili za to, da so meni nezakonito odvzemali mandat. Koliko črnila se je pretočilo za to, koliko sej so sklicali, najeli so zunanje strokovnjake na stroške davkoplačevalcev, namesto da bi se ukvarjali s tem, kako čim prej urediti stvari, da ne bomo potrošili več kot ustvarimo in da bomo začeli končno napredovati po neki poti, ki ne vodi navzdol, ampak navzgor. Kar se pa alternative tiče, mi imamo v dveh naših programih za prejšnja dva mandata natančno razdelano nekaj sto ukrepov za vsa področja, od zdravstva do sociale, gospodarstva. Natančno vemo, kaj je potrebno storiti. To niso neke fraze, tukaj so ukrepi, ki smo jih deloma povzemali po dobrih praksah v drugih držav članicah Evropske unije, kjer so ti ukrepi delovali. Ne gre za odkrivanje tople vode. V veliki meri pa ti predlogi temeljijo na naših izkušnjah iz dveh mandatov in tudi ljudje, ki so ta program pisali, ki ga zdaj novelirajo, vedo, kaj to je. To niso ljudje, ki jih tri mesece iščes in jih potem pregovarjaš, da bi postali ministri, pa čez en teden odstopijo, ko vidijo, da gre za krvavo delo. To so ljudje, ki so to že dali skozi, ki jih Slovenija v tem času potrebuje, vendar se jim pa priložnosti ne da, zaradi tega, ker bi v tem primeru stvari stekle po svoji normalni poti in se ne bi dalo iz ozadja stvari urejati na svoj način, torej da se zakrijejo sledi tega bančnega ropa, drugega v zgodovini. Zdaj menda kar Drago Kos gleda kateri krediti v NLB so za odškodninsko tožbo in kateri niso. Tako da, toliko o selekcijah. Če je ta informacija točna, ki kroži po parlamentu te dni. Po drugi strani pa se skuša ohraniti te priseske oziroma te lovke, ki so zdaj razpredane po proračunskih postavkah in preko katerih se poleg iz javnih podjetij, ti monopoli financirajo. Ko se to začne sekati, takrat je panika, se zmanipulirajo poročila korupcijski komisiji, sodišča se uporabijo, samo, da se ti monopoli ne bi ogrozili.
O tem smo že veliko govorili, pa tudi veliko je bilo črnila prelitega. Zanima me ena druga zadeva. V letih 2004 do 2008, se pravi v vašem prvem mandatu, takrat je potekalo partnerstvo za razvoj. Vi ste kot predsednik vlade povabili tudi opozicijo, da skupaj ustvarite boljše pogoje za življenje. Je danes po vašem kaj takega sploh mogoče? Se lahko zgodi, da bi za dobro države, vemo, da spirala zadolževanja pač raste, je možno, da bi politika pozabila na zamere in delala v dobro državljanov?
Janez Janša: Ne vem, zakaj uporabljate pojem politika?
Politične stranke.
Janez Janša: Partnerstvo za razvoj je bilo v tistem mandatu možno zato, ker smo ga mi kot vlada ponudili opoziciji. Del opozicije ga je sprejel in smo takrat uskladili davčno reformo, ki je med drugim omogočila, da je Slovenija prevzela evro. Če Slovenija takrat ne bi prevzela evra, potem bi šele videli, kakšno krizo bi imeli. Zdaj nas je to v teh turbulentnih letih od leta 2008 naprej vsaj delno stabiliziralo. 54 ostalih pomembnih zakonov smo takrat uskladili in sprejeli. Tisti, ki pravijo, da takrat ni bilo nobene reforme, ne vedo, kaj govorijo. Ogromno reformnih korakov smo naredili, vendar pa se ne moreš ustaviti. Če bi lahko v enem mandatu vlade naredil vse, potem naslednjih mandatov sploh ne bi nihče potreboval. Sploh vlade ne bi potrebovali. To je proces, stvari gredo naprej in vlado imamo za to, da prilagaja reakcije razmeram, ki pač nastajajo. Ne da se vsega splanirati, kakor so včasih mislili. Vlada mora biti reakcijska, mora znati reagirati v realnem času. Mi smo skušali s partnerstvom ponovno oživiti ta produktiven čas, tudi leta 2012, vendar ni bilo nobenega interesa.Veste kaj je takrat počela opozicija, kaj so naredili proti zakonu o državnem holdingu, slabi banki, fiskalnem pravilu, imeli smo skoraj vstaje v parlamentu in izven njega. Takrat tudi opozicija ni bila za partnerstvo, čeprav smo ga ponudili. V tem mandatu gospod Cerar sploh še ni prišel do tega. Mislim, da je zdaj en tak rahel, prvi korak, ne kot partnerstvo za razvoj, ampak k temu, da je mogoče prišla v vladne sobane tudi zavest, da je pomembne stvari vendarle treba usklajevati tudi z opozicijo. Ta govorica, da naj bi se o izvedbi novega zakon o zlatem fiskalnem pravilu, pogovarjali tudi z opozicijo. Če je v ozadju tega signala zgolj to, da rabijo dvotretjinsko večino, potem je to eno, če je pa v ozadju tega singnala spoznanje, da bi vendarle bilo treba združiti moči, potem je pa to drugo. Bolj obetavno. Mi smo po volitvah, ki po vseh kriterijih niso bile legitimne, so bile na robu, mi smo kljub temu rekli, da bomo podprli vse pozitivne ukrepe, ki jih bo vlada Mira Cerarja predlagala. Osebno sem dejal, da lahko na nas računa pri težkih ukrepih, za katere mislimo, da so nujno potrebni, tudi takrat, ko v koaliciji ne bo imel dovolj glasov. Takrat bomo stopili preko vseh političnih ločnic. Ampak zaenkrat nič takega ni bilo predlagano.
Se pravi bo imel vašo podporo pri denimo zdravstveni reformi, pokojninski reformi?
Janez Janša: Bolje je rečeno Slovenija bo imela to našo podporo, tako kot vedno doslej. Ko bodo pametni predlogi na mizi, jih bomo podprli. Bomo pa seveda terjali, da se upošteva tudi tisto, kar mi glede na izkušnje in znanja in potenciale, ki jih ima SDS in ki so najmanj desetkrat večji od potencialov, ki jih ima stranka Mira Cerarja, da se to ne meče okoli z levo roko, ampak da se o tem resno pogovarja.
Iz vaših besed nekako razumem, da bi si vi želeli tudi reformo pravosodja. Kako bi ta reforma po vašem potekala? Vi in tudi člani vaše stranke večkrat govorijo o krivosodju. Kako bi sploh vzpostavili to reformo pravosodja?
Janez Janša: Glejte, o tem, da imamo namesto pravosodja krivosodje, ne govori samo opozicija, nekako v teh okvirih razmišlja 75 odstotkov ljudi v Sloveniji. Naredite ankete in boste prišli do tega. Evrobarometer je končno kredibilna institucija. Slovenija nikoli ni, tudi v času ob prvih volitvah, tako kot so naredili Nemci po združitvi, Čehi, Slovaki, Poljaki, naredila resnega preloma s sodstvom v totalitarnem režimu. In tukaj je treba začeti.
To gre za nekakšen dolgoročen projekt?
Janez Janša: Ne gre za noben dolgoročen projekt. Gre za to, da tisti, ki so kršili človekove pravice ne morejo presojati kot najvišje avtoritete, ali je nekdo storil kaznivo dejanje ali ni storil kaznivega dejanja. Ali je nekaj prav ali narobe, ker nimajo osnovnih pogojev za opravljanje sodniške funkcije.
Kako vi gledate na predlog privatizacije teh 15 podjetij? Nekako se zdi, da je bil to ad hoc projekt že prejšnje vlade, sedanja vlada to nekako nadaljuje. Bi tu morali imeti neko strategijo?
Janez Janša: Nedavno tega sem dobil elektronsko pošto iz Bruslja, od enega prijatelja iz komisije, kjer si je v francoščini zapisal eno šalo o tej naši privatizaciji, da se ta projekt privatizacije v Sloveniji zdaj že ne vem koliko let imenuje projekt 15. Vsi mahajo s temi 15 podjetji na neki listi.
Bi jih moralo biti več, 30, 50?
Janez Janša: Problem je v tem, da je že nekaj let 15 podjetij na neki listi. Zaradi tega je to postalo šala. Vsaka vlada s tem maha, zgodi se pa nič.
Si nihče ne upa spremeniti 15 v 20?
Janez Janša: Ne. Gre za to, da tisti, ki dejansko odločajo v Sloveniji, tisti si ne želijo odrezati lovk, ki jih imajo v Telekomu, pa Petrolu, pa v številnih drugih podjetjih, ker pač od tega lahko živijo. Od tega jim je fajn.
Je Slovenija po vašem dejansko ujetnica nekih lobijev? Je res cela država v lovkah nekih lobijev, ki dobro služijo v ozadju?
Janez Janša: Slovenska država je – kot so kričali protestniki pred nekaj leti po slovenskih ulicah – ukradena. Ukradena je že desetletja, od leta 45 naprej in to več ali manj od istih sil, istega ideološkega ozadja. Tukaj, če že govorite o reformah, reforma se mora začeti na začetku, pri resnici. Slovenci se moramo najprej soočiti z resnico o tem, kaj smo, z resnico o tem, kaj je bilo v preteklosti, šele na tej podlagi je potem možna sprava in šele na tej podlagi je potem možen nek čist pogled v prihodnost in sodelovanje. Niti na prvi stopnici še nismo. In še to: kar se zdaj dogaja, to je premetavanje stvari na površini. Marsikaj, tudi silna vnema, da se poroča o vseh nepomembnih temah, cilj vsega tega je, da se zamegli bistvo. Tudi vaša hiša je recimo ob obisku nemškega predsednika Joachima Gaucka, ko je bil protest kakšnih 500 ljudi pred hotelom Union in se ga je slišalo po celi Ljubljani, to popolnoma zamolčala, poročala je pa o protestih v ameriškem Fergusonu. Se spomnim leta 1988, ko so nam sodili na Roški, tudi takrat je nacioanlna televizija poročala o stavki v ZDA, ni pa poročala o protestnem shodu na Roški. Skratka smo tam, kjer smo bili leta ’89, kar se tega tiče in čim prej moramo začeti pri bistvu, se pravi pri resnici.
Se vi kdaj bojite, da bi ti protesti ušli nadzoru? Za enkrat je bilo hvala Bogu vse v redu, ampak da bi nekoč se zgodil kakšen incident?
Janez Janša: Nekateri kličejo po tem. Recimo to, da je slovensko sodstvo, že prej tožilstvo, oprostilo nasilneže, ki so poškodovali več kot 90 policistov leta 2012 in 2013 v Mariboru, pa tudi drugod. Več kot 90 policistov je bilo ranjenih, nekateri celo težko, pa mislim, da za to ni nihče odgovarjal, vsi so bili izpuščeni. To je direkten poziv dela slovenskega sodstva, da lahko vsak meče granitne kocke, se gre nasilje itn. Vendar pa je struktura ljudi, ki protestirajo proti slovenskemu krivosodju pred hišo sramote, kar je postalo vrhovno sodišče RS, takšna, da apriori zavračajo nasilje, zato tam ni nobenih incidentov, nobenega nasilja, ampak se celoten protest odvija – kot pravi sam Odbor – mirno in dostojanstveno, vendar odločno in vztrajno. To prinese spremembe, ki so trajne, neka nasilna zadeva pa se običajno izteče v stvari, kakršne smo Slovenci v zgodovini srečali in zaradi česar imamo še vedno krizo.
Ali verjamete, da bo za časa vašega življenja prišlo do nekakšne sprave med Slovenci ?
Janez Janša: Sam tega ne vem, delam pa na tem, že odkar se zavedam, za kaj je šlo v preteklosti. In tudi vem, kakšna je pot. Prej sem povedal, najprej je resnica o preteklosti in sprava na osnovi te resnice in potem neobremenjen pogled v prihodnost. Dokler pa ti trije koraki ne bodo narejeni, je vse, kar delamo Sizifovo delo.
Še zadnje vprašanje. Mislim, da je bilo proti vam vloženih čez 150 kazenskih ovadb.
Janez Janša: 160.
Ste kdaj razmišljali, da bi preprosto rekli, vsega imam dovolj, zapuščam politiko?
Janez Janša: Če bi to storil, potem bi dal prav tistim, ki so zlorabili številne institucije slovenske države, pa že prej jugoslovanske države, za obračun s politično konkurenco. Na tisti točki se začne vdaja in je konec upanja v boljšo prihodnost.
Pričakujete da boste imeli kakšne težave zaradi intervjuja?
Janez Janša: Opravljam funkcijo poslanca, zdaj je že drugič to potrjeno in ne samo z voljo volivcev, ampak tudi z odločitvijo ustavnega sodišča in to pravico bi moral braniti ne samo jaz, ampak tudi predsednik državnega zbora, ki se je bolj zavzel za upravo zapora kot za slovenski parlament, kar je sramota brez primere in je padel pod standarde predsednika ruske dume, pa tudi vsi poslanci, tudi tisti, ki so glasovali za odvzem mandata, bi morali braniti institucijo ljudske volje.
Celoten intervju si lahko ogledate tukaj.