Janez Janša: "Slovenska barka se bo z zamudo začela naravnavati v pravo smer."

V ponedeljek, 14. oktobra, je v organizaciji Obljubljanske regijske koordinacije SDM v nabito polni dvorani Družbenega doma v Grosupljem potekal pogovorni večer s predsednikom Slovenske demokratske stranke. V razpravi je med drugim dejal: “Drastična posledica neuspele tranzicije je, da na tisoče mladih išče perspektivo zunaj Slovenije.” Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je na pogovornem večeru spregovoril o osamosvojitvi in predstavil svoje knjige: 25 let kasneje, tretjo dopolnjeno izdajo knjige Premiki in zbornik Za kulturo življenja.Uvodoma je spregovoril o pojmu slovenska pomlad. “To je najglasnejši klic po normalnosti,” je povedal. “Ljudje so se naenkrat zavedli, da ne živijo v normalnem sistemu. Da živijo v državi, kjer vojaška sodišča sodijo civilistom na tajnem procesu in v tujem jeziku. Iz tega se je razvilo hotenje po drugačnem. Prvi občutek je bila želja po normalnosti, kjer ni bencina na bone, kjer ni potrebno čakati na meji tri ure, kjer ni obiskov Trsta zaradi nakupa kave,” je povedal. Po njegovih besedah ja partija kasneje posvojila ta besednjak, ne pa vrednote. “Tako je po Bavčarjevem odboru za varstvo človekovih pravic, še SZDL ustanovila odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil Ljubo Bavcon, podpredsednik pa je bil Danilo Türk, ki je že takrat bil poklicni funkcionar SZDL. Bavcon je torej vodil odbor, ki naj bi ščitil ljudi pred posledicami zakona, ki ga je sam napisal,” je opozoril.Spregovoril je tudi o dr. Jožetu Pučniku. “Bil je ključen človek za slovensko osamosvojitev,” je dejal. “V času, ko je bil predsednik Demosa, je bil on tisti, ki je na liniji osamosvojitve držal koalicijo sedmih strank. Skrbel je zato, da je Demos uresničeval svoj program. Če njega ne bi bilo, je veliko vprašanje, ali bi dejansko naredili vse, da se je Slovenija osamosvojila,” je poudaril. “S tem, ko je postal predsednik Demosa, je v skladu s tedanjo zakonodajo, dejansko postal tudi vodja kontrarevolucije. Jugoslovanski generalni državni tožilec je sprožil postopke zoper njega,” je spomnil in dodal: “Dr. Jože Pučnik je zmagovalec bitke med Majniško deklaracijo in Temeljno listino. Temeljno listino so pisali tisti, ki so želeli Slovenijo v Jugoslaviji, Majniška deklaracija pa je govorila o samostojnem življenju. Žal so po letu 1992 prevladovali tisti, ki so podpisali Temeljno listino in zaradi tega je danes Slovenija v krizi,” je bil jasen.V nadaljevanju je spomnil, da sta dva meseca pred ključnim dnem leta 1991 iz vlade izstopila dr. Jože Mencinger, ki je bil podpredsednik vlade za gospodarstvo in Marko Kranjec, kasnejši guverner Banke Slovenije. “Odstopila sta, ker nista verjela v osamosvojitev,” je povedal.Na vprašanje, zakaj šole ne učijo tistega, kar bi morale, je odgovoril: “Če bi učile osamosvojitev, bi v učbenikih bila Majniška deklaracija, tako pa je Temeljna listina.” Spomnil je na državno proslavo ob vrnitvi Primorske matični domovini, ki je nedavno potekala v Lipici. “To je državni praznik od leta 2005, ko ga je uzakonila naša vlada. Eden od namenov razglasitve praznika je bil, da Slovenijo povežemo,” je dejal. Po njegovih besedah se na državno proslavo vabi z državnimi simboli. “Če hočeš delovati združevalno, potem tega ne moreš početi s simbolom, ki je znak delitve. Če posiljuješ ljudi s simboli, ki delijo, potem je to pospešena pot v prepad. Pred desetimi leti to ne bi bilo možno,” je poudaril. Dotaknil se je tudi zadnje proslave v Kočevju in dejal: “Če bi bili temelji slovenski državnosti postavljeni pred 70 leti, potem bi bila Slovenija 70 let samostojna. Tisti, ki želi Sloveniji dobro, ne more govoriti o enotnosti in hkrati vsiljevati stvari, ki delijo. Danes poteka na simbolni ravni spopad med tem kar združuje, torej med simboli slovenske državnosti, slovenske pomladi in osamosvojitve, s simboli, ki smo jih ob osamosvojitvi spustili z droga,” je bil jasen.Spregovoril je tudi o paroli: kradejo nas 20 let. “Geslo, da je zadnjih 20 let vse narobe, sporoča, da je bilo pred tem očitno vse v redu. S tem želijo povedati, da so se vsi problemi začeli pred več kot 20 leti, ko smo se osamosvojili,” je povedal. “Zagotovo ni nihče glasoval na plebiscitu in si predstavljal, da se bodo stvari razvile tako kot so se. Da bodo po 20 letih dvigovali zastavo, ki smo jo prej spustili,” je dejal. Po njegovem je problem, da Slovenija ni bila sposobna izpeljati tranzicije. “Sile Temeljne listine so bile tako zakoreninjene, da so blokirale vse poskuse lustracije, ki so jih sicer izvedli v vseh drugih državah. V Sloveniji tudi ni prišlo do normalizacije ekonomskega sistema. Dober pokazatelj so slovenske državne banke. Ob osamosvojitvi so bile izropane, davkoplačevalci smo jih sanirali v prvi polovici 90 let. Nihče, ki jih je izropal, ni bil poklican na odgovornost. Še več, vsi so ostali v bankah ali pa so šli celo na višje funkcije. Nekateri so odšli v Banko Slovenije in postali nadzorniki. To, kar so počeli v začetku 90 let, so ponovili v zadnjih letih. Še posebej v času po vstopu Slovenije v EU. Ekonomski vidik zgrešene tranzicije bo zato izstavil še zelo velike račune,” je poudaril.”Danes so v Evropi tri države, ki se jih uradno razume kot države, kjer tranzicija ni uspela. To so Bolgarija, Romunija in Slovenija, ob tem, da ima samo Slovenija negativno napoved gospodarske rasti za prihodnje leto. V času našega mandata je imela Slovenija prvič v zgodovini uravnotežen proračun. Takrat smo vodili normalno gospodarsko politiko,” je povedal. Opozoril je, da so pred nami meseci in leta, ko se bodo izstavljali računi za to, kar se je napačnega dogajalo v letošnjem letu. “Te račune bomo plačevali vsi. Po drugi strani pa bo situacija pripeljala do tega, da se bo slovenska barka z zamudo začela naravnavati v pravo smer,” je bil jasen.”S propagando je možno doseči nekatere učinke, možno je obračati stvari, možno je vplivati na volilni rezultat, temeljnih stvari in vrednot pa čez noč ni moč obrniti,” je dejal. “Na slovenski narodni značaj se je poskušalo radikalno vplivati po drugi svetovni vojni. Veliko škode je bilo narejene. Mnogi najboljši talenti so bili takrat izgubljeni, ampak srčike nacionalne identitete se ni dalo uničiti. Prabit nacije se je ohranila in se bo tudi v prihodnje. Drastična posledica neuspele tranzicije je, da na tisoče mladih išče perspektivo zunaj Slovenije,” je poudaril. “Iz demokratičnega socializma bežijo mladi v države liberalnega kapitalizma, kjer naj bi bilo vse narobe,” je še opozoril.Po njegovem je velika škoda, da prihodnje leto ne bomo dosegli evropskega povprečja, ampak šele čez 10 ali 15 let. “Leta 2008 je Slovenija dosegla 91% povprečja EU. Dolga smo imeli za manj kot 8 milijard, danes pa je ta številka 23 milijard brez 10 milijard v bankah,” je spomnil. “Pred nekaj dnevi smo slišali, da bo uspeh, če se bomo lahko zadolžili. Daleč smo prišli, da je to uspeh,” je dejal in poudaril, da ne bomo sposobni vračati obresti za posojila.Ob koncu razprave je spregovoril o stranki in o volilnem sistemu. “Kljub vsemu kar se je dogajalo, ne samo zadnje leto, ampak zadnjih 24 let, kljub silnim naporom, ki so jih vložili, kljub silnim milijonom, ki so jih potrošili za to, da se nas omeji in uniči, morajo vsake toliko časa objaviti raziskavo, kjer imamo najvišjo podporo,” je bil jasen.”Kriza bo pripeljala do treznega razmisleka o popravkih sedanjega volilnega sistema. Nestabilnost je ključen razlog za ekonomske težave; meri se v milijonih evrov. Večja je nestabilnost, večje obresti plačujemo, volilni sistem pa je ključni tehnični razlog za to nestabilnost. Če bi leta 2000 spremenili volilni sistem, danes ne bi bili v krizi,” je poudaril predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša in dejal: “Upam si napovedati, da bo v relativno kratkem času prišlo do popravkov sedanjega volilnega sistema in da se bo prag dvignil.”Pogovornega večera so se med drugimi udeležili podpredsednica SDS in poslanka Alenka Jeraj, poslanca mag. Andrej Šircelj in Robert Hrovat, župana občine Grosuplje dr. Peter Verlič in Ribnice Jože Levstek, nekdanji generalni sekretar vlade dr. Božo Predalič ter ekonomist mag. Bernard Brščič. Pogovor je odlično povezovala Simona Pavlič.Večer je popestril pevski zborček Slovenske demokratske mladine Ig pod vodstvom zborovodje Mirka Merzela.