Janez Janša: »Slovenija potrebuje nadgradnjo reform iz leta 2012.«
ponedeljek, 18. 5. 2015Vlada je leta 2012 vse ukrepe, ki jih je našteval finančni minister dr. Mramor v Washingtonu, sprejela v devetih mesecih. Cerarjeva vlada ima za seboj že približno enako dolg mandat in bi nekaj od te nadgradnje že lahko bilo na mizi. Poslanke in poslanci so na današnji redni seji postavljali poslanska vprašanja predsedniku vlade in ministrom. Predsedniku vlade dr. Miru Cerarju je poslansko vprašanje postavil predsednik SDS in poslanec Janez Janša.VJANEZ JANŠA: Spoštovani. Minister za finance te vlade je 19. aprila ob robu zasedanja, letnega zasedanja svetovne banke in mednarodnega denarnega sklada v Washingtonu presenetil z izjavo, da je Slovenija spet zgodba o uspehu. O tem se nekaj let ni govorilo, ta primerjava se ni uporabljala, še bolj zanimiva pa je bila njegova utemeljitev. Bom citiral, dejal je: “Izpeljali smo pokojninsko reformo, reformo trga dela, dokapitalizirali smo banke, ustanovili smo slabo banko in Slovenski državni holding. Strukturnih sprememb je Slovenija naredila celo vrsto, tako da so ti rezultati posledica teh sprememb.” V Washingtonu je verjetno nekoliko težje blefirati, kot doma. Zato so bile te resnične besede tam izgovorjene, doma jih redko slišimo. Zanima pa me kako vi osebno ocenjujete rezultate vseh teh reform, ki ste jih izvedli.DR. MIROSLAV CERAR: Spoštovani gospod poslanec. Vaše vprašanje je nekoliko hudomušno. Odgovoril pa bom seveda nadvse resno, ker ima tudi resno konotacijo. Naš minister za finance gospod Mramor je v tej izjavil izhajal iz drže, ki v Sloveniji ni ravno bila uveljavljena v zadnjih letih. Namreč, ko nekdo reče, Slovenija je storila to in ono, je izvedla reforme, ljudje zaradi praks preteklih vlad iščejo kdo je to storil. Minister je to izjavo podal v državotvornem duhu, ki ga naša vlada uveljavlja. To je storila država Slovenija. Se pravi, mi smo na neki poti, v kateri sodelujejo vse pretekle, sedanje in jutri bodo prihodnje vlade. In zato vedno znova poudarjam, da naša vlada ne zanika dosežkov prejšnjih, seveda pa tudi izpostavlja pomen te vlade in vseh prihodnjih za sedanjost in prihodnost. Tako, da ko je minister govoril o vseh teh reformah, pokojninski in drugih, je zagotovo mislil tudi na prehodna obdobja, kajti to je neka kontinuirana zgodba. In v tem smislu vas verjetno zanima kakšen imam odnos oziroma stališče do tega obdobja.
Poglejte, nobena od teh reform še ni na nek način zaključena. Nas čaka nadaljevanje pokojninske reforme. Mi moramo storiti velik korak na področju zdravstva. Torej, tukaj reformo / nerazumljivo/ Mi moramo sedaj pravzaprav zakonodaja, ki so jo postavile prejšnje vlade, tudi tiste, ki ste jo vodili vi, izvajati. In mi moramo to spraviti v življenje. Pri tem seveda ugotavljamo, da je treba še marsikaj dograditi tudi na normativnem nivoju in da je treba marsikaj v praksi sedaj pa resnično izvesti. In včasih, ko poslušam komentarje, tudi danes je bil prisoten na začetku seje, Vlada ni predlagala veliko zakonov. Ja, Vlada dela tudi marsikaj drugega. Vlada bo predlagala še zelo veliko zakonov. Poglejte si normativni program za letošnje leto. Ampak gre tudi za politike. V Sloveniji ne bolehamo od tega toliko, da bi imeli premajhno število zakonov. Mi smo bolani od tega, da jih ne izvajamo prav in da so ti zakoni iz preteklosti v marsičem nedorečeni in ne dovolj dobri. Absolutno ni dvoma, ukrepi, ki so pripeljali do teh reform so bili na nek način pravi, šli so v pravo smer, vendar niso bili dograjeni, dovršeni, in to je sedaj naloga te vlade. Moram pa nekaj reči, da so vlade iz časa pred nastopom te svetovne krize, ki je udarila leta 2008, 2009, pa tudi takoj po njej, čakale predolgo časa s temi reformami, da so pravzaprav te vlade v času tako imenovanih, lahko bi rekli, debelih krav, ko je Slovenija bila ne neki dobri poti, nepravočasno in nezadostno ukrepale, niso imele pred očmi, da lahko pride do krize. In seveda ta odsotnost te preventive, tega dobrega gospodarjenja v času, ko imaš dovolj, ko se lahko pripraviš na težke čase, je pripeljalo tudi dodatno do tega, da je kriza Slovenijo udarila še hujše. Ne nazadnje tudi Vlada pred krizo ni delovala proti ciklično, kar je bilo vsaj soglasno po stroki ocenjeno kot problem, kajti stroka je priporočala proticiklično delovanje. Tako da absolutno naj povzamem, glede na to, da ste sedaj izpostavili vprašanje. Mi gradimo naprej. Ne zanikamo dosežkov prejšnjih vlad. Moramo pa se zavedati, da ko je naša vlada prišla v to vlogo, ko smo jo postavili, je Slovenija bila še vedno v zelo zahtevni krizni situaciji in katere sedaj počasi postopno preudarno se prebijamo ven. In zato je treba vse te ukrepe, ki jih imate v mislih, nadgraditi, tako nas čaka recimo v prihodnjih letih dodaten velik poseg na področju demografskih dejavnikov, ki jih bo treba dograditi dosedanji pokojninski sistem. Delamo zelo intenzivno na tem, da naredimo zdravstveno reformo. Moramo pa bistveno reformirati to, kar še ni uspelo prejšnjim vladam, javno upravo, odpraviti administrativne ovire in tako naprej. Absolutno je to nek proces. In jaz sem pravzaprav, če zaključim, vesel tega, da je naš minister dal izjavo v nekem duhu, ki si ga moramo vsi navzeti. Mi vsi smo ena država, ena skupnost, in gradimo skupaj naprej. In to je tudi tisto, kar smo prej govorili. Treba je spoštljivo gledati v preteklost, ampak se učiti na napakah in jih ne ponavljati v prihodnje. Hvala.
JANEZ JANŠA: Poglejte, izjavi ministra ni kaj očitati in jaz ji tudi nisem. Kar se tiče rezerve, ki jih je ustvarila Slovenija pred krizo leta 2009, so bile te ogromne. Slovenija je bila en najmanj zadolženih držav v Evropi, na svetu v tistem času. 8 milijard je znašal naš državni dolg. Danes znaša 30 milijard. Se pravi, je bilo teh rezerv za 22 milijard evrov. Če jih ne bi bilo, jih ne bi porabili. Sicer tudi na račun prihodnjih generacij, kjer smo se zadolžili, samo očitno, to so delale tudi druge države, so te rezerve vendarle bile. Pravo vprašanje je, kako smo jih uporabili.
Kar se tiče pa nadgradnje, to se strinjam z vami, zagotovo, še posebej po situaciji, ki se je spremenila, je treba te reforme, o katerih je govoril minister za finance v Washingtonu, nadgraditi. Ampak tukaj je pomembna časovna dimenzija. Vlada leta 2012 je vse te ukrepe, ki jih je našteval minister, sprejela v devetih mesecih. Vi imate sedaj za seboj že približno enako dolg mandat. Tako da nekaj od te nadgradnje bi že lahko bilo tukaj. Danes smo začeli majsko sejo Državnega zbora, končana bo v sredo. Sam sem bil doslej izvoljen v vse sestave tega parlamenta, pa se ne spomnim, da bi kdaj redna seja v maju imela eno vsebinsko točko dnevnega reda in bila končana v treh dneh. Vlada ima zagotovo tudi drugo delo, ostaja vam pa, ob tem, da je prazen dnevni red, zagotovo tudi veliko časa in me zanima, če v tem času kdaj razmišljate o tem in vas obhajajo dvomi glede lastne legitimnosti, kajti potem v tej zadnji sodbi Ustavnega sodišča je tudi pravnoformalna utemeljitev, da je bila politična konkurenca proti kateri ste zmagali na zadnjih državnozborskih volitvah, izločena nezakonito.DR. MIROSLAV CERAR: Spoštovani gospod Janša! Ta vlada dela in ta vlada je dobila v svoje roke prazno vrečo z ogromno luknjo od prejšnjih vlad, z nenormalno velikim javnim dolgom glede na kratek čas o katerem smo ga naredili, kot pravite, s številnimi neustreznimi praksami, tudi koruptivnimi in z vsem ostalim kar ne bi rad omenjal, kajti rad bi res gledal naprej. Ta vlada je že vzpostavila situacijo, da so tri ključne bonitetne povišale naše bonitetne ocene. Ohranjamo gospodarsko rast na visokem nivoju. Ne posegamo v gospodarstvo tako, da bi ga rušili, da bi rušili predvidljivost, nek krhek v okviru v katerem se lahko razvija. Ta vlada je prišla do točke, ko je donosnost na državne obveznice najnižja pravzaprav v zadnjih letih, celo nižja kot je zahtevana donosnost na španske in italijanske obveznice. Ta vlada je prišla do točko, ko je Evropska komisija priznala, da je v zadnjem letu seveda tudi na podlagi prejšnjih ugodnih gibanj, ki jih tudi gospodarstvo spodbuja in ugodne okoliščine, dosegla največji napredek v razvoju. In februarja so ugotovili na ravni Evropske komisije, da neravnotežja v Sloveniji niso več presežna. Toliko o tem koliko dela ta vlada.
Kar zadeva pa legitimnost – lahko bi govoril seveda še dlje, ampak ni časa v treh minutah – kar zadeva pa legitimnost te vlade in moje legitimnost, pa seveda v njo nikakor ne dvomim, nikoli nisem podvomil. Lahko o tem kdaj posebej spregovoriva. Tukaj ni časa. Ta vlada je legitimna, je legalna in dela dobro. Jaz mislim, da je to tisto kar ta hip potrebujemo in tako bomo delali tudi v naprej. Hvala.PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Gospod Janez Janša, imate besedo, da postopkovno zahtevate razpravo o odgovoru na naslednji seji.
JANEZ JANŠA: Hvala lepa. Res sem nameraval to storiti. Ta nadgradnja reform, o katerih je v Washingtonu govoril finančni minister, je seveda osrednje vprašanje kvalitete življenja Slovencev v bližnji in srednjeročni prihodnosti. O tem bi veljalo veliko razpravljati, vendar sem se po tem zadnjem odgovoru predsednika vlade, ki nima nobenih dvomov glede legitimnosti odločil, da razprave ne bom zahteval. Bila bi brezpredmetna. S tem odgovorom je pravzaprav predsednik vlade sam odgovoril na vprašanje.
Poglejte, nobena od teh reform še ni na nek način zaključena. Nas čaka nadaljevanje pokojninske reforme. Mi moramo storiti velik korak na področju zdravstva. Torej, tukaj reformo / nerazumljivo/ Mi moramo sedaj pravzaprav zakonodaja, ki so jo postavile prejšnje vlade, tudi tiste, ki ste jo vodili vi, izvajati. In mi moramo to spraviti v življenje. Pri tem seveda ugotavljamo, da je treba še marsikaj dograditi tudi na normativnem nivoju in da je treba marsikaj v praksi sedaj pa resnično izvesti. In včasih, ko poslušam komentarje, tudi danes je bil prisoten na začetku seje, Vlada ni predlagala veliko zakonov. Ja, Vlada dela tudi marsikaj drugega. Vlada bo predlagala še zelo veliko zakonov. Poglejte si normativni program za letošnje leto. Ampak gre tudi za politike. V Sloveniji ne bolehamo od tega toliko, da bi imeli premajhno število zakonov. Mi smo bolani od tega, da jih ne izvajamo prav in da so ti zakoni iz preteklosti v marsičem nedorečeni in ne dovolj dobri. Absolutno ni dvoma, ukrepi, ki so pripeljali do teh reform so bili na nek način pravi, šli so v pravo smer, vendar niso bili dograjeni, dovršeni, in to je sedaj naloga te vlade. Moram pa nekaj reči, da so vlade iz časa pred nastopom te svetovne krize, ki je udarila leta 2008, 2009, pa tudi takoj po njej, čakale predolgo časa s temi reformami, da so pravzaprav te vlade v času tako imenovanih, lahko bi rekli, debelih krav, ko je Slovenija bila ne neki dobri poti, nepravočasno in nezadostno ukrepale, niso imele pred očmi, da lahko pride do krize. In seveda ta odsotnost te preventive, tega dobrega gospodarjenja v času, ko imaš dovolj, ko se lahko pripraviš na težke čase, je pripeljalo tudi dodatno do tega, da je kriza Slovenijo udarila še hujše. Ne nazadnje tudi Vlada pred krizo ni delovala proti ciklično, kar je bilo vsaj soglasno po stroki ocenjeno kot problem, kajti stroka je priporočala proticiklično delovanje. Tako da absolutno naj povzamem, glede na to, da ste sedaj izpostavili vprašanje. Mi gradimo naprej. Ne zanikamo dosežkov prejšnjih vlad. Moramo pa se zavedati, da ko je naša vlada prišla v to vlogo, ko smo jo postavili, je Slovenija bila še vedno v zelo zahtevni krizni situaciji in katere sedaj počasi postopno preudarno se prebijamo ven. In zato je treba vse te ukrepe, ki jih imate v mislih, nadgraditi, tako nas čaka recimo v prihodnjih letih dodaten velik poseg na področju demografskih dejavnikov, ki jih bo treba dograditi dosedanji pokojninski sistem. Delamo zelo intenzivno na tem, da naredimo zdravstveno reformo. Moramo pa bistveno reformirati to, kar še ni uspelo prejšnjim vladam, javno upravo, odpraviti administrativne ovire in tako naprej. Absolutno je to nek proces. In jaz sem pravzaprav, če zaključim, vesel tega, da je naš minister dal izjavo v nekem duhu, ki si ga moramo vsi navzeti. Mi vsi smo ena država, ena skupnost, in gradimo skupaj naprej. In to je tudi tisto, kar smo prej govorili. Treba je spoštljivo gledati v preteklost, ampak se učiti na napakah in jih ne ponavljati v prihodnje. Hvala.
JANEZ JANŠA: Poglejte, izjavi ministra ni kaj očitati in jaz ji tudi nisem. Kar se tiče rezerve, ki jih je ustvarila Slovenija pred krizo leta 2009, so bile te ogromne. Slovenija je bila en najmanj zadolženih držav v Evropi, na svetu v tistem času. 8 milijard je znašal naš državni dolg. Danes znaša 30 milijard. Se pravi, je bilo teh rezerv za 22 milijard evrov. Če jih ne bi bilo, jih ne bi porabili. Sicer tudi na račun prihodnjih generacij, kjer smo se zadolžili, samo očitno, to so delale tudi druge države, so te rezerve vendarle bile. Pravo vprašanje je, kako smo jih uporabili.
Kar se tiče pa nadgradnje, to se strinjam z vami, zagotovo, še posebej po situaciji, ki se je spremenila, je treba te reforme, o katerih je govoril minister za finance v Washingtonu, nadgraditi. Ampak tukaj je pomembna časovna dimenzija. Vlada leta 2012 je vse te ukrepe, ki jih je našteval minister, sprejela v devetih mesecih. Vi imate sedaj za seboj že približno enako dolg mandat. Tako da nekaj od te nadgradnje bi že lahko bilo tukaj. Danes smo začeli majsko sejo Državnega zbora, končana bo v sredo. Sam sem bil doslej izvoljen v vse sestave tega parlamenta, pa se ne spomnim, da bi kdaj redna seja v maju imela eno vsebinsko točko dnevnega reda in bila končana v treh dneh. Vlada ima zagotovo tudi drugo delo, ostaja vam pa, ob tem, da je prazen dnevni red, zagotovo tudi veliko časa in me zanima, če v tem času kdaj razmišljate o tem in vas obhajajo dvomi glede lastne legitimnosti, kajti potem v tej zadnji sodbi Ustavnega sodišča je tudi pravnoformalna utemeljitev, da je bila politična konkurenca proti kateri ste zmagali na zadnjih državnozborskih volitvah, izločena nezakonito.DR. MIROSLAV CERAR: Spoštovani gospod Janša! Ta vlada dela in ta vlada je dobila v svoje roke prazno vrečo z ogromno luknjo od prejšnjih vlad, z nenormalno velikim javnim dolgom glede na kratek čas o katerem smo ga naredili, kot pravite, s številnimi neustreznimi praksami, tudi koruptivnimi in z vsem ostalim kar ne bi rad omenjal, kajti rad bi res gledal naprej. Ta vlada je že vzpostavila situacijo, da so tri ključne bonitetne povišale naše bonitetne ocene. Ohranjamo gospodarsko rast na visokem nivoju. Ne posegamo v gospodarstvo tako, da bi ga rušili, da bi rušili predvidljivost, nek krhek v okviru v katerem se lahko razvija. Ta vlada je prišla do točke, ko je donosnost na državne obveznice najnižja pravzaprav v zadnjih letih, celo nižja kot je zahtevana donosnost na španske in italijanske obveznice. Ta vlada je prišla do točko, ko je Evropska komisija priznala, da je v zadnjem letu seveda tudi na podlagi prejšnjih ugodnih gibanj, ki jih tudi gospodarstvo spodbuja in ugodne okoliščine, dosegla največji napredek v razvoju. In februarja so ugotovili na ravni Evropske komisije, da neravnotežja v Sloveniji niso več presežna. Toliko o tem koliko dela ta vlada.
Kar zadeva pa legitimnost – lahko bi govoril seveda še dlje, ampak ni časa v treh minutah – kar zadeva pa legitimnost te vlade in moje legitimnost, pa seveda v njo nikakor ne dvomim, nikoli nisem podvomil. Lahko o tem kdaj posebej spregovoriva. Tukaj ni časa. Ta vlada je legitimna, je legalna in dela dobro. Jaz mislim, da je to tisto kar ta hip potrebujemo in tako bomo delali tudi v naprej. Hvala.PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Gospod Janez Janša, imate besedo, da postopkovno zahtevate razpravo o odgovoru na naslednji seji.
JANEZ JANŠA: Hvala lepa. Res sem nameraval to storiti. Ta nadgradnja reform, o katerih je v Washingtonu govoril finančni minister, je seveda osrednje vprašanje kvalitete življenja Slovencev v bližnji in srednjeročni prihodnosti. O tem bi veljalo veliko razpravljati, vendar sem se po tem zadnjem odgovoru predsednika vlade, ki nima nobenih dvomov glede legitimnosti odločil, da razprave ne bom zahteval. Bila bi brezpredmetna. S tem odgovorom je pravzaprav predsednik vlade sam odgovoril na vprašanje.