Janez Janša: "Razlog za krizno stanje v nekaterih članicah EU je propadla ali nedokončana tranzicija."

Predsednik SDS Janez Janša je na novinarski konferenci spregovoril o proračunu in resoluciji EPP o stanju v Sloveniji. Med drugim je dejal, da je razlog za krizno stanje v nekaterih članicah EU “v obstoju monopolov in omrežjih, ki so pod krinko navidezne demokracije takšne monopole obvladovala praktično ves čas.” Predsednik SDS Janez Janša je uvodoma spregovoril o proračunu za leti 2014 in 2015: “Ključni problem tega proračuna je, da je popolnoma nerealen, polemike o tem, ali je razvojno naravnan ali ne, so popolnoma odveč. Razlika med predvidenim proračunskim primanjkljajem vlade in vladnih institucij za naslednje leto in ocenami Evropske komisije je ogromna, znaša 4% BDP, v denarju je to skoraj 1,5 milijarde”. Kot je dodal, so se običajno doslej napovedi Evropske komisije v zvezi s Slovenijo izkazale celo za preoptimistične. “V luči te velikanske razlike in grožnje po dodatnih milijardah, ki si jih bo morala država izposoditi, je razprava o nepremičninskem davku, ki naj bi v proračun prinesel od 180 do 300 milijonov, relativno nepomembna, ker predstavlja petino razlike v izračunu primanjkljaja med vlado in Evropsko komisijo,” je še dejal.Predsednik SDS je pojasnil, da bo poslanska skupina SDS glasovala proti tem aktom, pričakujemo pa lahko tudi veto Državnega sveta. “Gre za napad na slovensko gospodarstvo, še posebej na obrtništvo, malo in srednje podjetništvo, na podeželje in kot je rekla predsednica Nove Slovenija, na pridnost. Obdavčeni so tisti, ki so varčevali, tisti, ki so najeli, ali pa odplačujemo kredite za nepremičnine, tisti, ki so to potrošili za luksuz, pa ne bodo dodatno prizadeti z obdavčitvijo,” je prepričan Janez Janša. Izpostavil je zavedanje, da je davek na nepremičnine v razvitih ekonomijah nekaj normalnega, vendar mora biti pravičen in v skladu z ustavo. “Proračun, če bo sprejet tak, kot je predlagan, je prazen dokument. Tako nerealnega proračunskega akta v tej državi, tudi če štejemo predhodnico Socialistično republiko Slovenijo, še nikoli niso sprejeli. Še nikoli se realne napovedi niso tako teple s tem, kar je predlagano v proračunskih dokumentih,” je bil kritičen nekdanji predsednik vlade.Pokomentiral je tudi nastope vlade in zaklinjanje o tem, da ne potrebujemo tuje pomoči in da tisti, ki kličejo trojko, želijo Sloveniji slabo. “Tudi če bi slednje držalo, je tisti, ki v Slovenijo vabi trojko, aktualna vlada. Nihče drug nima v rokah škarij in platna za to, da povzroči stanje, kakršno zahteva tujo intervencijo v nacionalno ekonomijo oz. v javne finance,” je dejal.Predsednik SDS je predstavil stališče SDS do tega vprašanja in opozoril, da “je v tem trenutku morda še vedno čas, da se Slovenija polni intervenciji v slovenske javne finance izogne na ta način, da zaprosi za relativno poceni denar iz mehanizma za reševanje bank”. Kot je pojasnil, gre za mehanizem, katerega članica je tudi Slovenija, ki vanj vplačuje relativno zajeten znesek. To ni mednarodni denarni sklad, temveč gre za mehanizem, ki je bil vzpostavljen tudi z našim glasovanjem, tudi zato, da bo pomagal nam, če bomo to pomoč potrebovali. “V tem trenutku je še vedno alternativa med tem, da Slovenija zaprosi za poceni denar iz mehanizma za reševanje bank, kjer obrestna mera niti ne dosega 1% in kjer se denar, ki gre za dokapitalizacije bančnega sistema, ne šteje v skupni javni dolg, kar pomeni, da ne vpliva negativno na bonitetne ocene držav, ali pa se delamo, da zmoremo sami, svež denar dobimo s prodajo obveznic na finančinih trgih in za to plačamo obresti med 5 in 7 odstotkov, kar v denarju nanese stotine milijonov evrov,” je pojasnil.V nadaljevanju je spregovoril o resoluciji o situaciji v Sloveniji, ki jo je včeraj sprejela Evropska ljudska stranka (EPP), oz. politična skupščina EPP, ki je največji predstavniški organ stranke, katerega v tem trenutku sestavljajo predstavniki 73 političnih strank v Evropi. Opozoril je na postopkovno zmedo, ki je zavedla tudi predsednika SLS Franca Bogoviča, ki je dan pred tem govoril o resoluciji, ki na tej skupščini sploh ni bila obravnavana: “Resolucija, ki je bila v torek predlagana s strani predsedstva EPP, ni bila resolucija, ki bi jo predlagale stranke iz Slovenije”. Pojasnil je, da je bil narejen poskus v okviru treh članic EPP uskladiti splošno resolucijo, vezano na čas v državi pred evropskimi volitvami naslednje leto, k čemer je bila povabljena tudi SLS, ki pa je to povabilo odklonila. Resolucija EPP o stanju v Sloveniji je bila torej predlagana s strani predsedstva EPP, njemu pa je to resolucijo predlagala skupina, ki je izvedla raziskovalno misijo v Sloveniji letos poleti. Resolucija je bila sprejeta soglasno, kar je v tako veliki družini, kot je EPP, zelo redek primer.Predsednik SDS je dejal, da se je misija pogovarjala z različnimi akterji v Sloveniji, med drugimi tudi z zadnjim predsednikom komunistične stranke Cirilom Ribičičem, nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar in ministrom Romanom Jakičem. Za slednjega je eden od članov komisije dejal, da je naravnost zgrožen, ker se mu je prvič zgodilo, da mu je minister neke vlade v obraz lagal. Jakič je bil namreč povprašan po vsebini spletne strani kraške šole Škrbina, kjer so otroke oblekli v uniforme Titovih pionirčkov in jih postavili pred paravojaško strukturo z orožjem. Jakić pa je rekel, da to ne obstaja.”Ta resolucija govori o Sloveniji, govori pa tudi o situaciji v tranzicijskih državah širše, oz. državah, ki bi morale narediti tranzicijo, pa so nekatere to uspešno naredile, druge pa ne. Osnova za širši pudarek te resolucije je resolucija 1096 parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki je bila sprejeta pred 17 leti in govori o tem, kako naj bi se tranzicija v nekdanjih komunističnih državah izvedla in kakšne bodo posledice, če se v kakšni od teh držav to ne naredi. Razprava je pokazala, da je razlog za krizno stanje v nekaterih članicah EU v propadli ali nedokončani tranziciji, obstoju monopolov, klientelističnih povezavah med monopoli, v neprivatiziranem delu gospdarstva, bank, medijih, sodstvu in državnih in paradržavnih institucijah in omrežjih, ki so pod krinko navidezne demokracije takšne monopole praktično obvladovale ves čas,” je bil jasen predsednik SDS.Odzval se je tudi na nekatere komentarje iz krogov v Sloveniji. “Naravnost presenetljivo je, da pravni eksperti in ključni ljudje v EU bolj poznajo nekatere formalne okoliščine v Sloveniji, kot pa nekateri od kolegov iz vladnih strank,” je dejal. V tem kontekstu je omenil izjavo predstavnice Pozitivne Slovenije, ki je dejala, da so si v EPP izmislili trimesečni rok, v katerem naj bi se zadeve v Sloveniji reševale na višjih sodiščih. Spomnil je na sklep vlade z dne, 5.6.2012, s katerim je vlada potrdila akt, ki se imenuje Zaveza državljanom in s katerim so predsednica vlade, minister za pravosodje in predsednik Vrhovnega sodišča podpisali zavezo državljanom o tem, kako bodo v prihodnje potekali sodni postopki, kar se tiče rokov. Ta zaveza pravi takole: “Višja sodišča bodo pritožbo v vseh vrstah zadev rešila povprečno v treh mesecih. Politična skupščina EPP torej ne zahteva nič drugega kot to, da se povprečni rok reševanja sodnih zadev na višjih sodiščih v vseh vrstah zadev iz zaveze med vlado in vrhovnim sodiščem upošteva tudi v tem primeru. Ne gre za to, da bi neka politična stranka postavljala roke,” je bil jasen predsednik SDS.Odgovoril je tudi na očitke, da je resolucija EPP pritisk na sodno vejo oblasti. “Kako je mogoče stavek, da se pričakuje nepristransko in pošteno sojenje, razglasiti za pritisk? Po tej logiki bi bil nepritisk, da se zahteva pristransko in krivično sojenje?,” se je vprašal Janez Janša.Iz te resolucije veje tudi resna zaskrbljenost nad stanjem v Sloveniji. Ob robu politične skupščine je potekala konferenca na temo izdaje publikacije Centra za evropske študije z naslovom Od reform h gospodarski rasti in v tej publikaciji so objavljene reformne in protikrizne rešitve večine evropskih držav. Slovenije žal v tej publikaciji ni. Iz te publikacije jasno izhaja, kje je v tem trenutku Slovenija na poti izhoda iz gospodarske krize v primerjavi z ostalimi državami članicami. Znatno recesijo v prihodnjem letu lahko pričakujeta le še Slovenija in Ciper, v letu 2015 pa le še Slovenija.”Eno je poslušati obljube, kako je vse vredu, kako bo jutri bolje, to je vse lažje slišati in lažje govoriti, vendar to na koncu zelo malo koristi. Slovenijo bo iz krize potegnilo samo dvoje: če bomo ta opozorila, ki so vsebovana tudi v resoluciji EPP, vzeli resno in če se bomo znali soočiti z realnostjo, ki ni obetajoča za bližnjo prihodnost,” je poudaril Janez Janša in pojasnil: “Prihodnje leto bo verjetno daleč najtežje v naši zgodovini. Na voljo je še vedno nekaj nekoliko lažjih poti. Na voljo je tudi nekaj cenejšega denarja, kot pomoč pri soočanju s to krizo. Naš predlog je, da država to izkoristi, da ne kriči tako kot pred desetletji, kako vse zmoremo sami, kako smo najmočnejši in kako bo socializem kot svetovni proces zmagal. Treba se je soočiti z realnostjo in sprejeti ukrepe, ki bodo v tej situaciji prinesli dolgoročne rezultate, ki vsega bremena krize ne bodo preložili na prihodnje generacije in ki bodo nenazdanje doživeli podporo večine prebivalstva”. Slovenija je bila po njegovem mnenju doslej že nekajkrat na dobri poti. “Tudi v kriznem času smo imeli obdobja, ko se je luč na koncu tunela že kazala, vendar smo te priložnosti zapravili. Vedno, ko smo bili na pravi poti, so bili protesti proti ukrepom, ki smo jih izvajali, silni, ne samo na ulicah tudi v slovenskih medijih, vedno, ko se je sadilo rožice, a je potem prišel račun, ki je bil za davkoplačevalce bistveno večji, kakšnih protestov proti temu ni bil,” je dejal.”V naslednjih mesecih je priložnost za državljanke in državljane, da se streznimo, dosežemo dogovor o nujnih ukrepih, predvsem pa skupaj presejemo dilemo, ali sprejeti cenejši denar, ali se drago zadolževati. Ker je to odločitev, ki bo pomembna ne samo za prihodnje generacije, ki bodo večinoma ta denar vračale, ampak tudi za sedanjo aktivno generacijo. Od tega, katero pot bomo tukaj izbrali, bo v veliki meri odvisno, kakšen bo standard v prihodnjih letih,” je prepričan Janez Janša. “Ker je to v tem trenutku ključna razvojna dilema, sem v odgovoru na vabilo predsednika države na sestanek parlamentarnih strank predlagal, da se opredeli do te dileme in prosi vlado, da predstavi izračune za obe varianti; koliko bomo v prihodnje plačevali, če si izposodimo drag denar, koliko bodo predstavljale obresti in kakšna je alternativa, če zaprosimo za pomoč iz mehanizma za reševanje bančnega sistema,” je pojasnil.Ob koncu je predsednik SDS odgovoril tudi na novinarsko vprašanje v zvezi s predlaganimi spremembami slovenskega volilnega sistema: “Zaveza našega kongresa je dvokrožni večinski volilni sistem, ker omogoča neposredno izvolitev poslancev in vpliva na kvaliteto izbora, ker vsak, ki je izvoljen, potrebuje absolutno večino. Smo pa kasneje v razpravah v SDS sprejeli tudi stališče, da bomo podprli vsak korak, ki volilni sistem v Sloveniji približa temu cilju”.