Janez Janša: Razgradili bomo globoko državo, a potrebujemo moč volilnih glasov!

Zadnja javna tribuna v okviru simpozija Zbora za republiko v sodelovanju z Združenjem za vrednote Slovenske osamosvojitve je izzvenela pod geslom Združeni za Slovenijo. Na pogovoru o prihodnosti Slovenije so sodelovali predsednik Slovenske ljudske stranke mag. Marko Zidanšek, predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc, predsednik programskega sveta Nove ljudske stranke Franc Kangler in predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Razpravljavce je z bučnim aplavzom pozdravila tristo glava množica.

»V letošnjem letu se bomo v veliki meri odločili o tem, kako bomo Slovenci v prihodnje živeli,« je v luči bližajočih se državnozborskih in lokalnih volitev poudaril predsednik SDS Janez Janša. Kritično je ocenil, da Slovenci nimamo samo ene države, imamo dve: »Imamo državo, ki jo vidimo, ki je na površini in imamo globoko državo«. Po njegovem mnenju so pri državi, ki jo vidimo, nekatere stvari še kar v redu, a so tudi stvari, kjer tranzicija ni bila dokončana ali sploh ni uspela. »Da to končamo, je treba najprej neusmiljeno razgraditi globoko državo,« je dejal in spomnil na čas začasne vlade dr. Bajuka leta 2000, ko je tedanji minister za kulturo proti koncu mandata na eni od sej vlade predsednika vlade vprašal: Kdaj bomo začeli vladati? »Bilo je jasno, imeli smo vlado, a nismo vladali. Vladali so drugi,« je dejal predsednik SDS.

Kritičen je bil do današnje situacije, ko o tem, ali bodo otroci šli v šolo ali ne, ali bodo starši lahko šli v službo ali bodo morali ostati doma zaradi varstva, ne odloča šolski urnik ali ministrstvo za šolstvo, temveč odloča Branimir Štrukelj. In to se prikazuje kot normalno, večinski mediji pa to podpirajo. Predsednik Janez Janša je nazorno pojasnil, da o tem, kakšne davke plačujejo državljani, kakšno pokojnino imajo in kako se te usklajuje, o številkah na položnicah samo navidezno odločajo tisti, ki sprejemajo zakonodajo. Vse to so posledice odločitev, kot je podeljevanje 100-milijonskih kreditov, ki se jih nikoli ne vrne, ali oprane milijarde evrov iranskega denarja preko največje državne banke. Slednje se je dogajalo dve leti ob vednosti nosilcev najvišjih funkcij, brez, da bi organi pregona ukrepali. »Globoka država obvladuje tiste, ki formalno odločajo, ne glede na ceno, ki jo plača država,« odgovarja Janez Janša. Ob tem izpostavlja, da dobri volilni programi in sposobni ljudje za odgovorne funkcije ne bodo dovolj, če se ne bo razgradilo globoke države. Občinstvu je sporočil: »Odgovori obstajajo, potrebujemo pa moč volinih glasov, da se ti lahko uresničijo.« Prvi korak je po njegovih besedah sodelovanje strank s podobnimi programi, kar bo Sloveniji omogočilo, da postane normalna država.

V nadaljevanju se je dotaknil delovanja nekaterih državnih podsistemov, najprej zdravstva. Kot je dejal, mnogi zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje delajo »na etični pogon, na drugi strani pa pri nabavah mafija krade z lopato.« Pojasnil je, da je preiskovalna komisija, ki jo vodi Jelka Godec, končno opravila glasovanje o poročilu te komisije, ki se dotika zgolj malega segmenta v tej stroki, a razkriva milijonska preplačila:  V 10-ih letih se je samo preko nabave žilnih opornic posrednikom razdelilo 200 milijonov evrov. Glavni dobavitelj tega artikla, ki je bil tudi 3-krat preplačan, pa je bil lastnik tednika Mladina. Največja vladna stranka za to poročilo ni glasovala, češ da je komisija izgubila zaupanje javnosti. Verjetnost za kakršnekoli sankcije je sicer zelo majhna, saj bi šef posebne skupine tožilstva za preiskavo najtežjega kriminala Harij Furlan v tem primeru moral preiskovati svojega brata. Kot poudarja Janez Janša, denarja v zdravstvu nikoli ne bo dovolj, da bi se uporabili vsi znanstveni dosežki in napredek, ki ga tehnika omogoča, zato je še toliko bolj pomembno, kako se z njim gospodari, da se ne krade in se zagotavlja elementarna pravičnost. Velik del k temu prispeva konkurenca, a »tisti, ki so najbolj proti konkurenci, se zdravijo v tujih klinikah in svoje otroke izobražujejo v privatnih šolah.«

Naslednji podsistem, ki je pod levimi vladami v nemilosti, je obrambni. »Slovensko vojsko namerno razgrajujejo,« je prepričan Janša. Medtem ko vojak, ki na misijah tvega svoje življenje, dobi 700 evrov plače, pa Slovenija za vsakega ilegalnega migranta odšteje 1963 mesečno. Podobno krivično je destvo, da 300.000 upokojencev prejema 500 evrov ali manj mesečne pokojnine. »Vsaka vlada mora najprej poskrbeti za lastne državljane, solidarna je lahko v okviru tega, kar ostane in tam, kjer je to smiselno. Da pa nekdo, ki na koncu morda ne bo dobil niti azila, stane tiste, ki dobijo 500 evrov pokojnine, 2000 evrov, je absurd,« je jasen Janez Janša.

Še ena grožnja visi nad denarnicami slovenskih davkoplačevalcev– tožbe hrvaških sodišč do NLB. Čeprav NLB v skladu z ustavnim zakonom ter po sporazumu o nasledstvu in mokriškem dogovoru nima nikakršnih obveznosti iz naslova nekdanje LB, so kljub temu hrvaška sodišča že leta 2015 izterjala od NLB za nekaj 1000 evrov »dolgov«, pred nedavnim pa celo dva milijona evrov. Če bi se to nadaljevalo, potencialne obveznosti iz tega naslova znašajo 430 milijonov evrov. ECB prav zaradi navedenega zelo verjetno ne bo dovolila izplačila dividend državi, s čimer bi se vsaj del denarja davkoplačevalcem povrnil, ker obstaja riziko teh sodb v višini 430 milijonov evrov. SDS je skupaj z NSi vložila ustavni zakon, s katerim bi plačila tovrstnih terjatev prepovedala. A vlada še vedno preučuje. Ob tem predsednik SDS opozarja še na en vidik – privatizacijo NLB. Riziko takšnih terjatev zmanjšuje ceno in privlačnost NLB, kar je bila očitno tudi želja tistih, ki želijo privatizacijo NLB preprečiti. »Globoka država raje plača Hrvaški 430 milijonov evrov, samo da tega bankomata ne bi privatizirali,« je dejal in dodal: Treba je zaščititi interese davkoplačevalcev pred nesposobnostjo lastne vlade in interesi globoke države. Tisti, ki imajo sedaj škarje in platno v svojih rokah, tega ne bodo naredili, njim narod ne pomeni nič. Vsak ilegalni migrant je za njih potencialni volivec. »Po 10. juniju so spremembe realne,« je optimističen Janša, ključ do rešitve pa nosi tista polovica volilnega telesa, ki na zadnjih volitvah ni glasovala.

Ob koncu se je dotaknil tudi neudeležbe Mateja Tonina na javni tribuni Zbora za republiko: »Verjamem, da bo nova usmeritev sodelovanja, ki jo je napovedal Matej Tonin, na kongresu Nove Slovenije dobila podporo in nas boste lahko v kompletni sestavi videli še večkrat do volitev.« Toninu je zaželel, da združi Novo Slovenijo, da ta zavzame linijo sodelovanja ne pa linije izključevanja, ker to ne bo dobro niti za Novo Slovenijo niti za celotno Slovenijo.