Janez Janša: Prva prisega slovenski državi

Ob obletnici pekrskih dogodkov objavljamo govor predsednika SDS na svečani prisegi prve generacije Slovenske vojske v učnem centru TO v Pekrah leta 1991. Častniki,  podčastniki in vojaki slovenske teritorialne obrambe, spoštovani visoki gostje!

Slovenski fantje in dekleta so v zgodovini prisegali različnim postavam. V dveh vojnah so že prisegali tudi lastni domovini. Danes boste prvič prisegli svoji domovini v miru. V miru zato, da ne bo treba prisegati v vojni, kajti vojno je mogoče s pametno politiko skoraj vedno preprečiti.

Slovenska TO je obrambna sila. Njena naloga je braniti svobodo, neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Slovenije. Naša TO je organizirana po  demokratično sprejetih zakonih v  slovenskem  parlamentu. Naši zakoni priznavajo tudi pravico do ugovora vesti.

Svoji domovini boste služili enega najkrajših vojaških rokov v Evropi in svetu. Notranje odnose v enotah smo organizirali po modernih evropskih vzorih. V prihodnje bomo nekatere stvari še izboljšali.

TO je kot oborožena sila slovenske republike politično nevtralna. Ne bo se vmešavala v politično odločanje niti služila interesom ene stranke ali ideologije. To je garancija, da slovenskega naroda v prihodnosti ne bodo nikoli več prizadele delitve, katerih posledica so bile medsebojne morije.

Prav je, da se tudi na tem mestu spomnimo, da so naši vojaki tudi vsi tisti slovenski fantje in državljani Slovenije, ki v tem trenutku še nosijo uniformo jugoslovanske armade. Oni so danes tako kot vi del naše prve straže. Njihovih interesov ne smemo zanemariti.

Komaj nekaj dni nas loči od dogodkov, ki so se pričeli na tem mestu ter v obliki TV slike in novinarskih poročil obšli svet. Na tem mestu in ob podpori celotne Slovenije ste dokazali, da smo tu doma, da Slovenija ne bo več hlapčevala nikomur in da naroda, ki se je odločil, ni mogoče streti. Še  posebno zato, ker mi ne sprejemamo logike, ki jo skuša uveljaviti nasilna jugoslovanska politika. Na silo odgovarjamo predvsem z drugimi sredstvi. Tukaj smo neprimerno močnejši. Naša moč je v naši volji, znanju, razumu in pogumu. In v 90 odstotkih plebiscitnega rezultata, to je v enotnosti narodove volje. Svoje samostojnosti ne poskušamo uveljavljati neposredno z vojaškimi sredstvi, temveč s pametno in racionalno politiko, ekonomskim razvojem, spoštovanjem človekovih pravic in strpnostjo. Zavedati pa se moramo, da s 26. junijem naših težav ne bo konec.

Samostojna Slovenija bo posebno v prvem obdobju potrebovala nekatere predpogoje, da bo lahko preživela in se razvila. Eden od teh pogojev je čim večja stabilnost. Ta pa je tesno povezana z varnostjo, z občutkom varnosti in dejansko varnostjo. Država bo potrebovala stabilnost, temelječo na učinkovitem delovanju parlamentarnega sistema, trdni gospodarski poli tiki, trdni valuti, zaščiti človekovih pravic, postopni integraciji v  evropske gospodarske, kulturne in sploh civilizacijske tokove. Eno je  povezano z drugim.

Nemogoče je imeti stabilno gospodarstvo, če lahko že grožnja z mitingom ali incident na meji izprazni devizne hranilne vloge, povzroči paniko med ljudmi ter odvrne tuji kapital od namer po vlaganju v slovensko gospodarstvo. Na žalost bomo zagotovo še nekaj časa obdani z  manjšimi ali večjimi konfliktnimi žarišči. Tudi razporoka z Jugoslavijo ne bo minila na način, preko katerega bi vsi zadovoljili svoje interese, kajti to enostavno ni mogoče.  Če bi bilo, sploh ne bi bilo konfliktov in danes ne bi govorili o tem, da je Jugoslavija na pragu državljanske vojne.

Tudi nekatere evropske vlade bodo morale spoznati, da Jugoslavija ne more biti hkrati enotna in demokratična. še nikoli namreč ni bila taka. Preveč smo si različni. S to formulo nekateri zamujajo za več desetletij. Enotna je lahko samo s prisilo, demokratična je lahko samo tako, da ni enotna in da se narodom, ki so to sposobni izpeljati, prizna pravico do samoodločbe. Prej bo prevladalo to spoznanje, prej bo mogoče problem reševati na pravem mestu. Poglejmo samo zadnje leto. Svet je podpiral enotno Jugoslavijo, ta nesrečna tvorba pa je bila vsak dan manj enotna in bolj prežeta z mednacionalnimi spopadi. Danes je v svojem centru na robu državljanske vojne.

Vojaki, častniki in podčastniki slovenske teritorialne obrambe!

Tudi zaradi vsega povedanega vzemite svoje delo skrajno resno. Nosite uniforme in oznake slovenske oborožene sile. Znak naše TO je ščit v narodnih barvah, simbol obrambe in varovanja. Nosite ta znak ponosno in dostojanstveno.

Dovolite mi, da se na koncu zahvalim vsem, ki ste na tak ali drugačen način prispevali k temu, da je nova slovenska TO na osnovi MSNZ postala in obstala oborožena sila slovenskega naroda, ter vsem, ki ste pomagali pri pripravah in izvedbi tega prvega poskusnega usposabljanja. Zahvala velja tudi vam, staršem, ki ste v teh nemirnih časih zaupali svoje sinove oboroženim silam slovenske države.

Vedno bo v zgodovini naroda pripadalo posebno mesto prvi generaciji slovenskih vojakov, ki v teh dneh izjemnih preizkušenj naše volje preverjajo nove programe, podzakonske in zakonske rešitve, in ne nazadnje- sebe in nas. Iskreno čestitam vsem, ki boste danes, nekaj tednov pred osamosvojitvijo, slovesno prisegli naši skupni domovini.