Janez Janša: "Proces JBTZ je eden ključnih dogodkov tistega časa"

Predsednik Slovenske demokratske stranke se je danes udeležil slovesnega odkritja spominskega obeležja ob 25. obletnici procesa zoper četverico in ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic na Roški v Ljubljani in predstavitve knjige Igorja Omerze “JBTZ – Čas poprej in dnevi pozneje”. Danes so Franci Zavrl, David Tasič, Igor Bavčar in Janez Janša slovesno odkrili spominsko obeležje ob 25. obletnici začetka procesa zoper četverico na Roški v Ljubljani. Na slovesnem odkritju obeležja se je zbralo več sto ljudi, ki so dogodek pospremili z bučnim aplavzom in petjem Zdravljice.V nadaljevanju je sledil posvet o pomenu dogodkov pred 25. leti in predstavitev knjige Igorja Omerze “JBTZ – Čas poprej in dnevi pozneje”, ki ga je vodila publicistka Alenka Puhar. Poudarila je, da je čas procesa proti četverici in neposredno po tem “pomenil veliko prelomnico v novejši slovenski zgodovini.” Spomnila je, da sta bila tako ona kot tudi publicist Igor Omerza člana kolegija odbora za varstvo človekovih pravic ter, da sta bila oba aktivista. Puharjeva je dejala, da se “Omerza v svojih knjigah ukvarja s stvarmi in dogodki, ki se jih drugi najraje izognejo.” Po njenih besedah je dokument, na podlagi katerega je bila četverica zaprta, še danes predmet strastnih debat, pri čemer Omerza v svoji knjigi izpostavlja tezo, da je za zaprtje odgovoren slovenski politični vrh. Igor Omerza je ob predstavitvi knjige dejal, da je Odbor za varstvo človekovih pravic neposredno podpirala najmanj dvestotisoč-glava množica in več tisoč posameznikov iz zamejstva, zdomstva in tujine. Izpostavil je, da je osnovni tok knjige spremljanje ključnega vojaškega dokumenta, na podlagi katerega se je začel proces proti četverici, pri čemer pa opisuje tudi ključna družbenopolitično dogajanja tistega časa. Ob predstavitvi je nanizal vrsto faktografskih podatkov in zgodovinskih dokumentov, ki do sedaj še niso bili javno objavljeni. Spomnil je na dogajanje takratnega časa in pisanja Mladine, ki so se lotevali širših družbeno političnih tem, spregovoril je tudi o predlogih za tajne preiskave na Mladini ter opozoril, da so bili nekateri dokumenti falsificirani in narejeni v udbovski delavnici zaradi poskusa diskreditacije Janeza Janše. Prav tako je dejal, da na podlagi dokumentov ocenjuje, da se je slovenski politični vrh dober mesec odločal, kaj storiti z Janezom Janšo. Izpostavil je tudi izjavo Tomaža Ertla, ki je dejal, da so s političnim vodstvom Slovenije usklajevali čas prijetja Janeza Janše. Omerza je pojasnil, da v knjigi piše tudi o času do ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic ter navedel vidnejše podpore, ki jih je bila deležna četverica.David Tasič, eden izmed priprtih v letu 1988, je ocenil, da je knjiga Igorje Omerze pomembna, ker “prvič črno na belem pove, kakšen je bil razvoj dogodkov.” Vrednost knjige pa je po njegovem tudi v tem, da uporablja vire druge strani oziroma gre za zgodbo, ki je narejena iz arhivov naših nasprotnikov, česar se ne da izpodbijati. “Popolnoma jasno je, da je takratni politični vrh skoraj cel mesec razmišljal o tem, na kakšen način se izogniti lastni odgovornosti in na nek način predati vročo žerjavico vojaški oblasti. To je bil uspešen manever, ki je ostal prikrit, vse do teh najnovejših raziskav,” je dejal Tasič. Ocenil je tudi, da je aretacija Janeza Janše bila manever, kako odstraniti nekoga, ki je postajal nevaren politični nasprotnik, ker oblastnikom ni bilo povšeči. “Naš zgodovinski spomin je žal prekratek in dandanašnji že pozabljamo, v kakšnem režimu smo takrat živeli, takratni boj za spremembe, demokracijo, je bil pravzaprav nevaren,” je dejal. Povedal je tudi, da če bi se ta proces zgodil pet ali deset let prej, “bi bile naše usode zapečatene in zanje nihče ne bi vedel.” Po njegovih besedah je bila velika sreča, da se je totalitarni režim razkrajal in smo dobili tako široko podporo javnosti. Obenem se je vsem zahvalil za podporo. “To je bila ne le podpora posameznikom, temveč principom, da se ta režim končno spremeni in da zaživimo neko boljše in bolj svobodno življenje,” je še dejal.Predsednik SDS Janez Janša se je uvodoma zahvalil vsem, ki so prišli na Roško pred petindvajsetimi leti in ki so bili na Roški danes. Dejal je, da je veliko tega, kar je Omerza uporabil v svoji knjigi v smislu obdelave dokumentacije, bilo že objavljeno, vendar brez poglobljene interpretacije ter brez številnih dokumentov, ki so bili odkriti kasneje. “Šele sedaj se je ta mozaik sestavil v celoto,” je poudaril predsednik SDS Janez Janša. “Tisti, ki ga zanimata celotna dokumentacija in ozadja, mora poseči po tej knjigi v celoti, za zgodovinarje je to pomemben vir,” je dejal.Predsednik SDS je dejal, da je bilo v zadnjih dneh mogoče prebirati objave o tem, da je ključno odkritje knjige Igorja Omerze agent Udbe Janez Juvan, kar je Janša ocenil kot poizkus zaiti v stransko ulico, zato da se ne bi omenjala takratna slovenska politika. Po besedah predsednika SDS dokumenti razkrivajo, da je bil Janez Juvan sodelavec UDBE, ki je poročal o delu mirovnega gibanja in ki je bil med podpisniki Odbora za varstvo človekovih pravic ter vodja sekcije za mirovno gibanje pri ŠKUCu. “V času, ko se je zgodila naša aretacija, pa ni bil toliko prisoten v našem krogu, da bi toliko poznal razmere. Morda je kje slišal za vojaški dokument, zagotovo pa ni bil zraven, ko so se pripravljale bistvene zadeve,” je poudaril predsednik SDS in ob tem omenil urednika Mladine Roberta Botterija, ki je UDBI posredoval bistveno več neposrednih informacij.Predsednik SDS je še poudaril, da je v času procesa proti JBTZ delovala zelo močna propaganda, saj se je skušalo pozornost dejansko preusmeriti na nacionalno točko oziroma samo na točko jezika, v katerem smo bili sojeni. “Nam se je zdelo sicer pomembno, da je jezik sojenja slovenščina, ker pa nam je grozilo petnajst let zapora, bi bilo pravzaprav vseeno ali bi bila sodba spisana v slovenščini ali v t.i. srbo-hrvaščini. Toda, ko se je pozornost preusmerila na nacionalno noto, se je slovenska politika začela spretno odmikati od pravih motivov aretacije, ki jih sedaj v svoji knjigi razkriva Omerza,” je dejal.V nadaljevanju je spregovoril tudi o magnetogramu, kjer sta Tomaž Ertl in Milan Kučan predavala vodstvu represivnih organov v Tacnu. “Tam je bilo dano konkretno Ertlovo naročilo: špice, ki preveč štrlijo, je treba odrezati, in Kučanovo pojasnilo, če oni tega ne bodo opravili, bodo odgovorni za to stvar. Nadaljevanje tega, kar se je govorilo v Tacnu, je bila ocena, ki jo je napisal takratni predsednik socialistične skupščine Potrč, ki je podrobno analiziral situacijo in na koncu ugotovil, da se mora slovenski partijski vrh boriti na dveh frontah, če se želi obdržati na oblasti, in sicer proti Miloševiću, ter proti še bolj nevarni slovenski opoziciji, zaradi katere bi lahko izgubili celotno oblast,” je dejal.Po mnenju predsednika SDS Janeza Janše, je bil proces JBTZ eden ključnih dogodkov tistega časa. “Upor ljudi in ustanovitev odbora za varstvo človekovih pravic sta druge načrte, ki so obstajali, zaustavila, sicer bi prišlo do rezanja še kakšnih drugih špic,” je dejal. Poudaril je, da je ravno to “vzdušje, ki se je porodilo iz tega vprašanja, kdo je naslednji na vrsti – takrat je krožila govorica, da bo prišlo do uvedbe izrednega stanja, krožili so celo spiski, kdo naj bi bil aretiran in najbrž si je marsikdo mislil, sedaj bodo prišlo po nas – prispevalo k temu, da se je civilna družba organizirala in da je nastal Odbor,” je menil predsednik. Po njegovem mnenju je nekdo moral biti prvi in če se ne bi zbrali in dali podpise pod protestne izjave, bi se s četverico zaprtih najbrž zgodilo isto kot z ostalimi zaporniki, za katere nihče ni vedel, kaj se jim je v zaporu zgodilo. “Preiskovalni sodnik mi je dejal, da mora opraviti preiskavo in da mi lahko vnaprej pove, da bom dobil 15 let, da se ne bo nihče razburjal in da je za temi zidovi izginilo že marsikatero ime,” se je spominjal Janša. Dodal je, da če se takrat ne bi začelo dogajati, bi se stvari najbrž odvijale popolnoma drugače. Franci Zavrl je dejal, da se je sicer branil s prostosti, pri čemer se je zahvalil odvetniku Dragu Demšarju. Po njegovih besedah je v Omerzovi knjigi zbrana zelo pomembna dokumentacija, iz katere se vidi, koliko ljudi se je zavzelo za četverico. “Pustili smo sled in tega skupnega doživetja nam ne more nihče odvzeti, nanj smo ponosni” je dejal Zavrl.