Janez Janša: Prihodnja leta bodo dala še mnogo novih odkritij slovenske zgodovine

Janez Janša je v uvodnem nagovoru poudaril, da je vsak, ki je kdaj hodil ali plezal po naših lepih gorah, še posebej po vzhodnih Julijcih, naletel na ime Henrik Tuma. »To ime je razlog, da imamo že več kot dve desetletji naše tabore tukaj v dolini Soče. To ime je tudi razlog, da je nastal ta dogodek, ki ga skušamo usidrati kot tradicionalno točko našega letnega tabora,« je dejal Janša in dodal, da je desetletja nazaj v antikvariatu naletel na življenjepis Henrika Tume, to ga je privedlo do njegovih ostalih del, od imenoslovja Julijskih Alp do razvoja alpinizma.

»Tu je zanimiva geografska točka, ki marsikaj povezuje. Zgornji del doline reke Soče, okoliški hribi, zaprte doline tukaj in na drugi strani Kanina, v neki pristni obliki še vedno hranijo mnoge skrivnosti iz preteklosti, ki so vidne,« pravi Janša. Letošnji tabor SDS je posvečen raziskovanju Rezije, kjer se je ohranila arhaična oblika slovenščine.

Predsednik SDS je omenil tudi zelo natančnen zemljevid Beneške Slovenije, ki ga je skupaj s sinom narisal dr. Henrik Tuma. Poleg imen vrhov, grebenov, dolin, gora, ki jih je zabeležil dr. Tuma, ki je vse to preplezal in prehodil, je tukaj ostalo marsikaj, kar je ohranjeno v naravi in običajih.

Janša je izrazil prepričanje, da bo posvet dal nove odgovore na vprašanja, ki so še neodgovorjena. »Znanost je dala na voljo tudi mnoge inštrumente, ki jih desetletja nazaj še ni bilo in se je tavalo v temi ter se je marsikdaj tudi zgrešilo pri ugibanjih in postavljanjih hipotez. Zdaj je marsikaj, kar se tiče naše preteklosti, našega izvora, možno določiti bistveno bolj natančno, bodisi z genetiko, bodisi z izsledki arheoloških raziskav, bodisi z odkritji raznih sledi, ki so po muzejih in arhivih širom po Evropi in po svetu,« je dejal Janša.

Slovenci smo po njegovih besedah precej čuden narod, saj nas izvor dolga desetletja ni preveč zanimal. »Postregli so nam s pravljico, kupili smo jo. Nihče ni vprašal, kaj je bilo pa prej, če smo prišli izza Karpatov, od kje pa, saj zemljevid je obstajal že takrat. Ve se, kje so v katerem stoletju živela katera ljudstva, kje so hodila, zapisana so preseljevanja narodov daleč nazaj,« pravi Janša in kot primer navede čas pred 2200 leti, ko lahko za današnji dan natančno izvemo, kolikšna je bila cena pšenice v Rimu, koliko je stal prevoz od Rima do Ogleja, kakšen je bil dnevni red na seji rimskega senata.

»To ni nek čas, ki bi bil popolnoma zavit v temo in bi ga lahko kar odpisali. Še posebej je to nespodobno za celo nacijo, da to počne,« je opozoril Janša. Zahvalil se je vsem, ki s svojimi raziskovanji zapolnjujejo to praznino ter so jo tudi doslej, ko so bili ti glasovi zgolj nek osamljen glas v puščavi.

»Prihodnja leta bodo dala še mnogo novih odkritij in na koncu bo moral nekdo napisati tudi nove učbenike slovenske zgodovine,« je z napovedjo svoj nagovor zaključil Janez Janša.

Posamične referate s posveta bomo objavili v prihodnjih dneh.