Janez Janša: Pred Slovenijo je zagotovo čas, ki smo ga imeli v predstavah, ko smo zanjo glasovali in se borili

Predsednik SDS Janez Janša (174)

Od dobrih ljudi v Sloveniji je odvisno, kakšna bo naša prihodnost. Samo zavedati se moramo moči svojega glasu, ki ga imamo. Ko pride volilni dan, vsak glas velja enako.

Predsednik SDS Janez Janša se je danes udeležil svete maše na Stopnem pri Škocjanu. Občina Škocjan, ki jo vodi župan Jože Kapler, v teh dneh praznuje tudi občinski praznik. Ob prihajajočem dnevu državnosti so pripravili tudi slavnostno prireditev, na kateri je bil govornik Janez Janša.

Celoten magnetogram govora, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani gospod župan, gospoda župnika, gospa poslanka, Slovenke in Slovenci!

Pred dobrega četrt stoletja smo Slovenci dobili svojo državo. Imamo v preteklih stoletjih, lahko bi rekli tudi tisočletjih naše znane zgodovine mnogo sijajnih dogodkov,  mnogo sijajnih Slovencev, rojakov, ki so zaznamovali slovenski narod na svetovnem zemljevidu, ki so postavljali fizične in duhovne meje evropske in krščanske civilizacije, od vašega rojaka Ignacija Knobleharja, do Friderika Barage in še mnoge druge. Imamo v naši zgodovini tudi vrsto tragičnih dogodkov, ki so zaznamovali naš slovenski narod. Imamo tudi mnogo preizkušenj za sabo, vendar pa so se vse te preizkušnje pokazale, da ima slovenski narod tudi korenine in da nas ni tako lahko izruvati iz slovenske zemlje.

Mnogi sijajni dogodki, mnoga sijajna dela naših rojakov so ohranjala slovenski narod na svetovnem in evropskem zemljevidu, vendar se nobeden od teh dogodkov, nobeden od teh procesov vse do pred dobrega četrt stoletja ni iztekel v tisto končnico, ki si jo vsak narod želi. To pa je, da samoupravlja s sabo, da postane suveren, da dobi lastno državo. Nam Slovencem je ravno v tej generaciji to uspelo.

Po svetu in tudi v Evropi je veliko narodov, tudi mnogo večjih od našega, ki jim to ni uspelo. Sedaj poteka razprava in politična bitka v Španiji, ker želijo Katalonci svojo državo. Škoti so na referendumu glasovali o tem pa tega niso izglasovali. In še mnogo drugih narodov je, ki si to, kljub temu da je danes svet globalen, povezan, nekateri pravijo postmoderen, želijo dobiti. Nam je to uspelo in v teh dneh, ko obhajamo 26. rojstni dan, se tega tisti, ki imamo Slovenijo v srcu, iskreno veselimo.

Iskreno se veselimo tega, ne glede na to, da danes vidimo, da Slovenija še ni tisto, za kar smo glasovali decembra 1990 na plebiscitu, niti tisto, za kar smo se borili po tem, ko smo razglasili samostojno državo in je bila ta napadena. Kljub temu pa tistih odločitev ne obžalujemo. Če bi danes ponovno glasovali, če bi se zgodovina ponovila, če bi se danes odločali med Jugoslavijo, ki je takrat bila, in samostojno Slovenijo, sem prepričan, da bi bil slovenski narod ponovno tako enoten, kot je bil takrat, ko si je edinokrat v zgodovini res, če pokličem na pomoč Cankarja, sam pisal sodbo. Samo enkrat v zgodovini je imel to priložnost in takrat jo je izkoristil.

Velikokrat se je slovenski narod uporabljalo kot izgovor za marsikaj. V zadnjih desetletjih je predvsem znana krilatica »nacionalni interes«, pod ta nacionalni interes so skrili marsikaj, ampak ko je šlo za to skrivanje, naroda ni nikoli nihče vprašal. Edinokrat ko smo res sami odločali o najbolj usodnem vprašanju, je bil to plebiscit za samostojno Slovenijo. In takrat je bil slovenski narod enoten in zaradi te enotnosti nam je osamosvojitev tudi uspela, kljub temu, da smo bili sami. Slovenci smo narod, ki se je osamosvojil, ki je dobil svojo državo in za to ni nikomur ničesar dolžan. Nobenega sponzorja nismo imeli, nobene pomoči, tudi ko je šlo za najbolj usodne dni in ure, razen pomoči naših rojakov po svetu, ki so takrat pokazali, da Slovenci nismo samo tisti dela neroda, ki živi doma, ampak da smo Slovenci narod, ki se čuti kot narod, ki ve, kje je njegova prva domovina, ne glede na to, kje, na kateri celini živi prva, druga, tudi še tretja generacija naših rojakov. To je bilo predvsem odločilno v tistem času, ko smo se potem borili za mednarodno priznanje tega, kar smo sami naredili.

Danes sicer srečamo veliko t. i. jugonostalgije. Tudi osrednji slovenki mediji pravzaprav tedensko predvajajo prispevke, kje se nekako poveličuje bivši režim, joka se za nekdanjo Jugoslavijo. Pravijo, prej je bilo vse bolje, nekateri slovenski muzeji imajo celo razstavo na temo »Nekoč je bilo bolje«. Sedaj, tisti, ki  mislijo resno s tem, imajo, seveda, možnost, da gredo in živijo tam, kjer so ostanki nekdanje Jugoslavije. Ne glede na vse težave, ki jih imamo danes Slovenci, ustvarimo na leto 44 milijard ameriških dolarjev BDP, to je vse tisto, kar vsi skupaj ustvarimo. Recimo, Srbija, ki je skoraj štirikrat večja, pa 37 ameriških milijard BDP, se pravi, štirikrat manj na prebivalca. Da bo paradoks še večji, tisti, ki so nas napadli, oficirji jugoslovanske armade, ki živijo v Srbiji, imajo kakšnih 250 evrov pokojnine. Tisti pa, ki živijo v Sloveniji, se pravi v državi, ki je bila napadena, pa imajo 1200 evrov. Kar je krivično do vseh ostalih upokojencev, ampak to navajam zgolj kot primerjavo za to, da  smo kritični do tistih, ki mislijo, da je pot v prihodnost v bistvu povratek nazaj. Ne glede na vse težave, ki jih imamo, pot v prihodnost in pot v boljše življenje ni obujanje jugonostalgije in povratek nazaj. Pot v boljše življenje, večjo blaginjo, mir in varnost je pot do države, kakršno smo imeli v predstavah takrat, ko smo zanjo glasovali in smo se zanjo borili. Tukaj pa je razlika.

Slovenija je bila  v nekem zaletu do konca leta 2008, delali smo izjemno velike razvojne korake, ki se takrat morda niso občutili, ko pa danes delamo te primerjave pa vidimo, da so bili občutni. Mi smo prišli v slabih dveh desetletjih iz kakšnih 40 % povprečja po kupni moči na prebivalca na 91 % konec leta 2008. Italija je bila takrat na 100 %, se pravi na evropskem povprečju, rabili bi še dve, tri leta, da bi jo ujeli, če bi se tisti zalet nadaljeval. No, potem se je zgodilo nekaj, z rezultati česar se danes soočamo in kar bistveno vleče Slovenijo nazaj. Od leta 2008 naprej smo začeli zaostajati in danes nismo blizu 100 % evropskega povprečja, ampak smo šli nazaj proti 80 %. Leta 2008 so bile srednjeevropske države tiste, ki so nas takrat še precej gledale v hrbet, kakih 10–20 % za nami, danes so tik ali celo pred nami. Češka nas je v tem času prehitela, čeprav se je razvijala v enakem okolju, je članica Evropske unije in Nata, tako kot mi.

Se pravi, je razlog v tem, da smo sami s sabo slabo upravljali. Poudarjam sami s sabo, kajti od tistega usodnega dne, ko smo se osamosvojili in pol leta kasneje, ko smo bili tudi mednarodno priznani, mi za to, kar imamo danes, ne moremo kriviti drugih. Smo sami gospodar na svoji zemlji in od nas je odvisno, kako si posteljemo. In tako, kot si posteljemo, tako tudi ležimo. Ne moremo kriviti drugih. Če gre na volitve 50 % ljudi, tistih, ki lahko odločilno vplivajo na to, kako bomo živeli in kakšna bo naša prihodnost, potem je treba vedeti, da je s polovico volilnega telesa v Sloveniji izjemno lahko manipulirati. S celim volilnim telesom pa bistveno, bistveno težje. In če pogledamo volilno udeležbo v Sloveniji, vidimo, da več je v nekem volilnem okraju privilegijev, večja je udeležba, tisti, ki ima privilegije, ve, kaj brani; manj so ljudje zadovoljni s stanjem, bolj trpijo in čutijo krivice, manjša je volilna udeležba, ker so ljudje enostavno obupani.

In spoštovani, dragi rojaki, danes ni čas za obup. Ne samo Slovenija, tudi celotna Evropa je pred preizkušnjo. Glejte, tam visi evropska zastava, poleg slovenske in občinske. Na tej evropski zastavi je 12 zvezdic. Veliko Slovencev sploh ne ve, kakšen simbol je to, vi verjetno veste. Ampak ko sem gledal neko raziskavo pred leti, 75 % ljudi sploh ni vedelo, kaj je to evropski simbol, kaj predstavlja. To je 12 zvezdic iz Marijinega kroga, ki simbolizira temelje Evropske unije. Konrad, Schuman, De Gasperi, očetje Evropske unije, so bili vsi kristjani. Evropska unija je postavljena na teh temeljih. Ampak danes so ravno ti temelji ogroženi zaradi napak, ki so bile delane v preteklosti, zaradi množičnega pritiska migracij na Evropo iz tujih civilizacij in zaradi tega, ker vrednote, zaradi katerih se je Evropa sploh ohranila in združila, potiskajo nekam v ozadje.

In tukaj smo pri glavnem strateškem problemu. Če smo prej govorili o glavnem političnem problemu, zaradi katerega Slovenija ni to, za kar smo glasovali, in je to apatija in volilna udeležba, je osrednji strateški problem Evrope in tudi Slovenije staranje prebivalstva. Pred 50 leti je bilo v Evropi še enkrat več rojstev kot danes, v Sloveniji pa še bistveno več. Danes je povprečna starost v svetu okrog 25 let, v Evropi 42 let, v Sloveniji 44 oziroma 45 let. Spoštovani rojaki, Slovenci smo deveta najstarejša država po prebivalstvu na svetu. Samo v 8 državah od 230 je stanje slabše. Če to kombiniramo s tem migracijskim pritiskom iz sredozemskega obroča, je bil trend tam obraten, države kot so Alžirija, Maroko, Tunizija, Sirija, Egipt, Iran Jordanije, so države, kjer so 50 let nazaj imele 40 % prebivalstva, kot ga imajo danes. Pred 38 leti, ko je bila iranska revolucija, ko so vrgli šaha, je imel Iran 30 milijonov prebivalcev, danes jih ima 80 milijonov. In isti trend je bil povsod okoli.

Torej niso samo vojne tiste, ki potiskajo ljudi v migracije in begunstvo, predvsem gre za strateško demografsko sliko. Evropa je postala v tem času blagostanja bogata in stara. Poznamo iz zgodovine primere, ko so sijajne, cvetoče države, civilizacije, imperiji propadli zaradi demografije. Mi imamo lahko sijajne ceste, standard, kakršnega si lahko samo želimo in zamišljamo, zlate kočije, če parafraziram Sveto pismo, vendar če ne bo Slovencev, tudi slovenske države ne bo, ne bo slovenske kulture, identitete. Civilizacije, katere del smo, ni možno ohranjati z migracijami.

Ni se možno delati, da bomo sedaj uvozili toliko tisočev Pakistancev in Sircev pa bo prebivalstvo nekje obstalo. Mogoče, samo to več ne bo Slovenija. In to tudi ne deluje. Različne civilizacije lahko živijo v miru, zelo različne kulture lahko živijo v miru, če so vsaka na svojem. Če pa prihaja do nasilnega mešanja, potem je to konflikt in Evropa je danes sredi tega konflikta. Ni dneva, da ne bi bili deležni novic o terorističnih akcijah, bombah, ki eksplodirajo in pobijejo v veliki meri nedolžne. Potem se še zbudimo nekega dne in vidimo, da je vsaj del teh bomb bil sponzoriran tudi preko denarnih tokov, ki so jih nekateri usmerjali preko Slovenije. In smo šokirani tudi tisti, ki smo verjeli, da smo že vse možno doživeli.

Torej, Slovenci smo narod, ki je preživel veliko hudih časov, ki se je kljub temu ohranil. Smo se ozemeljsko sicer krčili, če pogledate Kozlerjev zemljevid slovenskih dežel, vidimo da smo se ozemeljsko krčili, ampak kljub temu smo preživeli na zelo prepišnem prostoru in se ohranili na nekem koščku sveta, ki mu ne samo naši pesniki, ampak tudi tuji državniki, ki pridejo k nam, pravijo košček nebes.  Verjetno ste mnogi potovali po svetu, sam sem bil marsikje, tako lepega kraja sveta ni nikjer druge. Na tako majhnem prostoru toliko raznolikih lepot, kot jih imamo Slovenci, nima nihče. Zato pesem Slovenija, od kot lepote tvoje, ki smo jo prej poslušali, dejansko odraža neko bistvo tega, kar smo. In tudi danes smo se zbrali na čudovitem kraju, na tipičnem slovenskem kraju, na griču, od koder je lep pogled po Sloveniji, kjer je cerkvica, starodavni simboli slovenstva lipe in veliko ljudi, ki imamo Slovenijo v srcu.

Zaradi tega slovenske prihodnosti ne vidim črno. Če bomo ponovno sposobni, in jaz mislim, da bomo, stopiti skupaj in se zavedati, da ima vsak med nami v rokah orodje, preko katerega lahko zagotovimo, da bo Slovenija to, za kar smo glasovali na plebiscitu, potem se lahko zelo hitro poberemo. Očistimo polje plevela in nova rast bo gnala.

Slovenci smo bili v začetku prejšnjega stoletja, v času, ko je nastajala prva majniška deklaracija, med razviti deli takratne Avstro-Ogrske. Slovenski deli so bile bolj razviti kot severna Italija, ki je takrat tudi pripadala Avstro-Ogrski. Tudi če pogledamo statistiko izpred druge svetovne vojne, iz leta 1938, ki je še na voljo, vidimo, da smo bili takrat na evropskem povprečju. Potem smo globoko padli v času enopartijskega totalitarnega sistema, ampak smo se po letu 1991 tudi zelo hitro pobirali.

Sedaj smo v nekem zastoju, ki pa ga lahko prekinemo, je pa to odvisno od nas samih. Ne od Dunaja, ne od Rima, ne od Bruslja, ampak od nas samih je to odvisno. Star pregovor pravi »Slabo vlado izvolijo ljudje, ki ne volijo«. Tudi to vlado, ki jo imamo danes in s katero 80 % ni zadovoljnih, kot vidimo na anketah, so bolj kot tisti, ki so šli na volitve, izvolili tisti, ki niso šli na volitve. Slabo vlado izvolijo ljudje, ki ne volijo. Se pravi, od dobrih ljudi v Sloveniji je odvisno, kakšna bo naša prihodnost. Samo zavedati se moramo moči svojega glasu, ki ga imamo. Ko pride volilni dan, vsak glas enako velja. Ko nekdo pride peš, na invalidskem vozičku ali najnovejšem mercedesu ima samo en glas. Problem pa je, da se tisti, ki so občutili veliko krivic, se počutijo zapostavljeni in drugorazredni, velikokrat zelo upravičeno, ne verjamejo, da ta moč obstaja, ampak obstaja. V formalni demokraciji obstaja in te sadove, ki smo si jih priborili pred 45 leti, je potrebno izkoristiti.

Prej mi je gospod župan rekel, da imate v občini stalno probleme, ker je premalo prostora v vrtcih. To je zelo sladka skrb, čestitke za to. To pomeni, da se zavedate strateškega problema, ki ga imamo Slovenci, tudi Slovenci kot Evropejci in celotna Evropa. In hvala vam, ker na ta problem odgovarjate z edinim možnim produktivnem in pozitivnim odgovorom, to je z večjim veseljem do življenja, z več rojstvi in s krepitvijo temelja slovenstva. Čestitke za to in če bi bilo več takšnih občin v Sloveniji, bi lahko govorili o tem, da se boljši časi bližajo še bistveno hitreje.

Torej, iskrene čestitke najprej ob občinskem prazniku, tudi za to, da ste izbrali rojstni dan velikega Slovenca Ignacija Knobleharja, ki je tudi velik svetovljan, znan povsod kot dan, ki zaznamuje vašo občino, lahko smo vsi upravičeno ponosni nanj. Se pravi čestitke ob občinskem prazniku in, seveda, tudi čestitke in iskreno voščilo ob dnevu državnosti, ob tem največjem prazniku slovenske države in slovenskega naroda. Prepričan sem, da bomo ta praznik praznovali še dolgo. Pravzaprav pravim, da dokler bo sonce vzhajalo, Slovenija živela bo. Torej iskrene čestitke ob dnevu državnosti. Vedno, ko vidimo pred sabo težave, se spomnimo tistega, kar nam je sporočil Janez Pavel II, ko je dejal: »Korajža velja.« Korajža velja in pred Slovenijo je zagotovo čas, ki smo ga imeli v predstavah, ko smo zanjo glasovali. Hvala lepa in Bog živi Slovenijo!

Janez Janša

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.