Janez Janša: Prihodnosti si ne pustimo vzeti. Dokler bom dihal, se bom za to boril.

Janez Janša

Po vsem, kar ga je doletelo, pa še vedno vztraja na svoji poti. Moč mu dajejo družina in podpora ljudi, ki imajo hrbtenico in so že mnogo prestali v življenju. Ključen motiv Janeza Janše za njegovo vztrajnost je to, da ga jezi dejstvo, da se Slovence skuša narediti apatične, nesamozavestne, da se skuša uničiti ta energija, ki je končno dosegla, da smo se osamosvojili, da smo premagali peto najmočnejšo vojsko v Evropi, da smo dosegli mednarodno priznanje pa so še šest mesecev vsi trdili, da Slovenije nikoli ne bodo priznali.

Predsednik SDS Janez Janša je bil v nedeljo, 19. novembra 2017, gost oddaje Intervju na Televiziji Slovenija. Z njim se je pogovarjal dr. Jože Možina.

Sogovornika sta se uvodoma spomnila 27. obletnice ene od bistvenih Demosovih odločitev, to je odločitve za plebiscit, ki jo je Združenje VSO počastilo s prireditvijo, na kateri se je zbralo lepo število še živečih poslancev takratnega Demosa, vendar javno ni odmevala, ker mediji temu niso posvetili nobene pozornosti. Janez Janša je opozoril, da je vedenje o osamosvojitvi čedalje manjše, celo v državnem zboru: »Imamo poslanke in poslance, ki recimo niti ne vedo, kdaj smo se osamosvojili pa predstavljajo državo, ki se je osamosvojila.«

V nadaljevanju sta se dotaknila preteklih predsedniških volitev. Naša odlična kandidatka Romana Tomc v igro ni šla pravočasno, priznava predsednik SDS, čeprav je bilo evidentiranih 12 kandidatov že ob koncu leta 2016, stranka pa je opravljala pogovore tudi z nekaterimi, ki niso člani stranke, bi pa imeli dobre možnosti za uspeh na volitvah. Žal se Romana Tomc ni prej odločila za kandidaturo in smo jo poslali v bitko, ko je podpisala soglasje. »Se strinjam, da če bi gospa Tomčeva vstopila v tekmo prej, bi bila zagotovo v drugem krogu predsedniških volitev, ker je dobra kandidatka, ker je imela dobre nastope, manifestirala je pač to, kar je. In to je dobro,« je poudaril Janša.

Veliko se govori o nizki udeležbi in to je zagotovo problem. »Ko udeležba v neki državi na nacionalnih volitvah, bodisi za parlament bodisi za predsednika države, pade pod 50 odstotkov, to pomeni, da se postavi vprašaj nad delujočo demokracijo. Udeležba okrog 40 odstotkov je znak za alarm,« je izpostavil in dodal, da je pa še hujši problem, ki ga širša javnost ni zaznala, mi pa smo ga, dejstvo, da je tudi pripravljenost za kandidiranje nizka. »Mi smo recimo vprašali najmanj deset uglednih ljudi, ki bi si jih zagotovo večina Slovenk in Slovencev predstavljala kot predsednika ali pa predsednico vseh Slovencev, ki nimajo neke neposredne politične značke. Vse je to na nek način zanimalo, ampak na koncu se nihče ni za to odločil. Ker so se bali medijskega pogroma, bali so se posledic za družino, za bližnje, za poklic in tako naprej,« in to Janša vidi kot problem enake vrste kot je nizka volilna udeležba.

Nekateri opažajo, da je ravno desna sredina najbolj pasivna. Janez Janša vidi več razlogov za padec volilne udeležbe. Po njegovem so ljudje izgubili zaupanje v to, da če bodo šli na volitve, da bo to kaj spremenilo, da bomo živeli bolje. »Če človek ne verjame v nek rezultat svojega početja, potem ne bo trošil energije za to,« izpostavlja Janša in poudarja, da se to ne dogaja slučajno ampak načrtno. Razlog, zakaj desna sredina bolj naseda temu, pa predsednik SDS vidi v tem, da je bilo »tukaj pričakovanje večje, bolj iskreno, veselje nad osamosvojitvijo večje. In je zaradi tega tudi razočaranje večje.« To pa se je še posebej izkazalo potem, ko so bili vsi tisti, ki so v slovenski osamosvojitvi aktivno nasprotovali, ki 25. junija 1991 niso glasovali za samostojno Slovenjo, teh je bilo 40, 50 v takratni skupščini, nagrajeni. »To je ustvarilo neko situacijo, kjer je prav narobe in narobe prav. In to drastično povečuje apatijo, zbija samozavest ljudem, jih potiska v neko izolacijo, osamo, jemlje voljo, da bi se borili za blaginjo, za boljši jutri,« in to na koncu ustvari nevolilno telo, ki je večje od volilnega.

Glede sodelovanja na pomladnem bloku je Janez Janša spomnil na kandidaturo Barbare Brezigar, ki je imela podporo samo dveh pomladnih strank, SDS in Nove Slovenije, Ljudska stranka je takrat kandidirala Franceta Arharja. »Ampak kljub temu je bil rezultat dober. Če bi pa leta 2002 bili res enotni, bi pa gospa Brezigar bila takrat predsednica države. Se pravi, te enotnosti, ki bi bila potrebna za zmago, pravzaprav nikoli ni bilo,« je pojasnil Janša, ki meni, da ni slučajno, da je enotnosti zdaj še toliko manj, ker se je delalo na tem, da se ne nastopi enotno. SDS je v začetku letošnjega leta čakala in verjela, da bo neko sodelovanje možno vsaj še s kakšno stranko, vendar so se stranke odločile za lastne kandidature. Predsednik SDS je omenil podporo Jožetu Berniku in Lojzetu Peterletu, ki sta prihajala iz vrst N.Si, čeprav za prvega nismo bili prepričani, da ima kakšne možnosti, za drugega pa smo izvedeli iz medijev, ampak smo to storili zaradi dobrega sodelovanja. »Ta krivda za nesodelovanje ni na strani Slovenske demokratske stranke,« je zagotovil Janša.

Razlog za slabo sodelovanje z Novo Slovenijo je v tem, da Nova Slovenija gradi svojo samopodobo na nasprotovanju Slovenski demokratski stranki, ne da predlagajo alternativne predloge, ki so drugačni od vladnih, ampak predloge, ki so drugačni od predlogov druge opozicijske stranke in so zato nagrajeni. »Če nekdo kritizira Janeza Janšo ali pa Slovensko demokratsko stranko, to dobi velik odmev. Če pa nekdo predstavi nek predlog zakona v dobro vseh Slovenk in Slovencev, pa je ta odmev bistveno manjši,« je pojasnil Janša.

O prvem mandatu predsednika Borut Pahorja je predsednik SDS dejal, da vemo pa, kakšen je bil. Tisti, ki so ga podpirali z argumentom, da je glas za gospoda Pahorja glas za normalno Slovenjo, pa so očitno pozabili ,kaj se je dogajalo zadnjih pet let. »Če je to, kar se je dogajalo zadnjih pet let v Sloveniji, nekaj, kar je normalno in je to za njih normalnost, potem ta argument drži. Ampak jaz mislim, da to ni normalno,« je dejal Janša. Pahor je med drugim molčal takrat, ko bi bilo potrebno govoriti in rad je govoril takrat, ko ne bi bilo potrebno. Ko je bil javen pritisk v neko smer, predvsem s strani tranzicijske levice, se je oglasil. »Ko so se pa krivice dogajale na drugi strani, pa smo ta glas običajno pogrešali.«

Za arbitražni sporazum Janša meni, da kot vsak takšen akt Slovenjo veže. »Ampak veže tudi Hrvaško. In realizacija te odločbe enostransko ni mogoča. Ta odločba ni konec konflikta, ampak je začetek, ali pa poglabljanje istega konflikta, ki s tem ni bil rešen,« je poudaril in nadaljeval, da nič ne kaže, da bo to možno rešiti v doglednem času. Rešitev, ki jo je prinesla arbitraža, je po mnenju Janeza Janše za Slovenijo slaba. »Mi smo zdaj v absurdni situaciji, ko Hrvaška nasprotuje neki rešitvi, ki je za Hrvaško bistveno boljša, kot je bila pa sporazum Drnovšek - Račan. Slovenija pa, ali pa slovenska vlada, slovenska oblast pa se meče na kolena za to, da bi se uveljavila neka rešitev, ki je bistveno slabša od tiste, ki je bila nekoč že dosežena.«

Beseda pa je nanesla tudi na trenutno najbolj izpostavljeno problematiko v Sloveniji, to je zdravstveni sistem. Osnovni problem Janša zaznava v neredu, rešitev pa vidi v vzpostavitvi reda, ki ga v nekaterih bolnišnicah imajo – tam ni čakalnih vrst in izgub. »Imamo pa večino bolnišnic, še posebej splošnih, največjih, od ljubljanskega kliničnega centra, kjer je nered, kjer se preplačuje medicinske pripomočke in zdravila, kjer so vodje oddelkov skregani med seboj, kjer se ne sodeluje, kjer je polno klientelizma, korupcije. In dokler ta Avgijev hlev ne bo počiščen, mi lahko namenimo za zdravstvo še enkrat več, kot zdaj namenjamo, pa ne bo nič bolje,« je poudaril.

Prepričan je, da si Miro Cerar tega stanja ne želi, ne kot potencialni pacient, ne kot predsednik vlade. »Vprašanje pa je, če je on sposoben ta red narediti,« saj so v oblastnih krogih lobiji, ki jim ta nered ustreza in so hkrati glavna ovira, da se red vzpostavi: »Ker če je nered, se da potem ribariti v kalnem in se da recimo samo iz enega preprostega nakupa žilnih opornic v 10 letih potegniti 200 milijonov. Sanjsko številko 200 milijonov. In velik del tega denarja, ker so žilne opornice preplačane tudi trikrat, štirikrat v tem desetletju, je še za vzdrževanje neke medijske scene, ki po drugi strani brani takšno obstoječe stanje.«

V tujino pa ne odhajajo samo mladi zdravniki, ampak veliko več dobro izobraženih mladih iz vseh področij, na kar redno opozarja SDS, ki te mlade naslavlja tudi v svojem programu. »Nekaj dni nazaj je predsednik našega odbora za finance, magister Šircelj, predstavil naš program za področje financ, kjer je vrsta ukrepov, ki so bili tudi podrobneje predstavljeni, za pomoč mladim družinam, za finančne spodbude na vseh tistih področjih, ki omogočajo, da poženemo korenine doma, da mladi ostanejo doma, da prej pridejo do stanovanja, do službe, do perspektive. Nisem pa zasledil v nobeni informativni oddaji nacionalne televizije, da bi o tem poročali eno samo besedo,« je pojasnil predsednik SDS.

V primeru Ahmada so se ponovno pokazala dvojna merila. Krščanska družina iz Sirije, ki se ji je v Sloveniji rodil otrok, je bila izgnana. Janša pravi, da mu je uganka, zakaj je temu levemu aktivizmu tako povšeči eden, nekdo drug, cela družina, pa ne? »Kar mene osebno najbolj moti tukaj, sta dve stvari. Prvič, solidarnost je potrebna, ampak ko gre za solidarnost, so vsi, ki imajo državne funkcije v tej državi, v tem mandatu, prisegli, da bodo delali za blaginjo Slovenije. Se pravi, so najprej na vrsti lastni državljani. Kolikor ostane potenciala v razumnih merah, je prav, da se pomaga tudi drugim. Druga stvar, ki me moti v tem konkretnem primeru, je to, da gre tukaj za posameznika, ki je družino pustil v Siriji, ki je nevarna, ali pa je bila takrat zelo nevarna. In njegova želja ni, da gre domov zdaj, ko so se razmere v Damasku uredile, k svoji družini, ampak terja od Slovenije, od slovenskega delavca, kmeta in upokojenca, da je do njega bolj solidaren, kot je on solidaren do svoje lastne družine. In to ni prav,« je dejal Janša.

Predsednik SDS je pojasnil, da »nismo uporabili tega instrumenta in vložili ustavne obtožbe zato, ker gre za Ahmada iz Sirije. Mi smo to ustavno obtožbo vložili zaradi tega, ker je predsednik vlade posegel v nek postopek, ki je bil končan na vseh stopnjah.«  Predsednik vlade je javno zapisal, da on poziva pristojne organe, se pravi lastno ministrstvo, da prepreči deportacijo, načrtovano za naslednji dan. Poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne, ki je hkrati še predsednik odbora za pravosodje v Državnem zboru, je lastnoročno zapisal na svojem profilu, da stoji pred azilnim domom zato, da prepreči deportacijo. Se pravi, da prepreči ravnanje nekaterih uradnih organov. Janez Janša je spomnil na svoj primer iz leta 2014: »Predstavljajte si, da bi takrat dva poslanca naše poslanske skupine prišla k meni v Šentilj, me odpeljala v Državni zbor in bi zahtevala, da se sodba ne izvrši. Slovenija bi gorela, kocke bi letele, poslance bi kazensko ovadili, verjetno bili zaprti zaradi tega. Zdaj, ko so pa to naredili levičarji, je pa to humano dejanje,« je bil zgrožen.

V pogovoru se je Janez Janša lotil tudi odnosa do medijev. »Jaz mislim, da je večja zloraba, če nacionalna televizija ali pa POT TV objavi neko stvar, ki ne drži, pa to sliši 400 tisoč ljudi, kot pa to, če nekdo na nekem profilu, ki ga bere mogoče nekaj tisoč ljudi, objavi enako laž,« ja pojasnil in nadaljeval, da je tam tudi lažje zakrita odgovornost, če pa nekaj objaviš na svojem profilu, je to jasno, za svoje besede odgovarjaš, tudi kazensko.

Naslednji teden bo v Evropskem parlamentu posebna komisija, ki je namenjena prav preučevanju pranja denarja, obravnavala primer pranja iranskega denarja v Novi ljubljanski banki. Janša pravi, da »so bili odkriti primeri in nekaj 100 tisoč evrov, tudi nekaj milijonov, tudi nekaj 10 milijonov, mislim da v eni od Latvijskih bank, da bi se tisoč milijonov opralo, cela milijarda, da bi to potekalo dve leti, da bi zato vedeli vsi od predsednika vlade do predsednika države, ključnih ministrov, policije pa se nebi nič zgodilo, niti tožilstva niso obvestili. Veste, takšnega primera ni nikjer drugje.«

Janez Janša je kasneje prebral poročilo, ki ga je Sova poslala takratnemu predsedniku vlade, predsedniku države, ne pa tudi predsedniku parlamenta. »Poročilo je zelo konkretno. Sova se je, dokler niso zamenjali direktorja Sove, resno ukvarjala s tem problemom. Potem je gospod Pahor direktorja zamenjal. Ampak če bi jaz kot predsednik vlade dobil takšno poročilo, v roku dveh ur bi bila sklicana seja sveta za nacionalno varnost. Ker iz tistega poročila se vidi, da je ogrožena nacionalna varnost, da so ogrožene naše relacije z zavezniki v NATU, s prijatelji v Evropski uniji, stekle bi vse možne preiskave,« je zagotovil. V tem primeru, pa kot se sedaj razkriva, ni bilo narejeno nič.

Ob koncu pogovora je predsednik SDS dejal, da vse tiste, ki analizirajo, svetujejo, komentirajo delo SDS in njega kot predsednika, vabi v SDS, da kot člani stranke odločajo o predsedniku in stranki. »Mi smo suverena stranka. Verjamem pa, da si nekateri želijo da bi tudi naša stranka bila stranka, kjer nekje drugje odločajo o tem, kdo bo predsednik,« je pojasnil.

Po vsem, kar ga je doletelo, pa še vedno vztraja na svoji poti. Moč mu dajejo družina in podpora ljudi, ki imajo hrbtenico in so že mnogo prestali v življenju. Ključen motiv Janeza Janše za njegovo vztrajnost je to, da ga jezi dejstvo, da se Slovence skuša narediti apatične, nesamozavestne, da se skuša uničiti ta energija, ki je končno dosegla, da smo se osamosvojili, da smo premagali peto najmočnejšo vojsko v Evropi, da smo dosegli mednarodno priznanje pa so še šest mesecev vsi trdili, da Slovenije nikoli ne bodo priznali.

»Glejte, v slovenskem narodu je neka moč, ki mu je omogočila, da je preživel stoletja ali pa tisočletja viharne zgodovine, da se je ohranil z lastnim jezikom, z lastnim potencialom, z lastno kulturo, z lastno identiteto in verjamem, da je zaradi tega pred nami prihodnost, ki si je ne pustimo vzeti. In dokler bom dihal, se bom za to boril.«

Celoten pogovor si lahko pogledate tukaj.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.