Iskanje

Pridruži se

Janez Janša: Poskus spremembe ustave in izbris podeželja iz državnega zbora se ni posrečil

V okviru 29. redne seje državnega zbora so poslanci in poslanke odločali o predlogu za začetek postopka za spremembo Ustave, da bi število poslancev povečali iz 90 na 92 in spremenili volilni sistem tako, da bi izbirali po pet poslancev v vsaki od 18 volilnih enot. O predlogu, da se začne postopek za spremembo ustave, se glasuje z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev, proti je glasovalo 31 poslancev, in sicer poslanci SDS, NSi in nepovezani Dejan Kaloh.

Janez Janša: Poskus spremembe ustave in izbris podeželja iz državnega zbora se ni posrečil

Odklonilno stališče Slovenske demokratske stranke, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je predstavil poslanec Danijel Krivec.

Pred nami je predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona. Predlagatelji skupina poslank in poslancev Gibanja Svobode s prvo podpisano Lucijo Tacer. Predlog za spremembo prvega odstavka 80. člena ustave posega v število poslank in poslancev v državnem zboru, in sicer bi po tem predlogu državni zbor namesto sedanjih 90 štel 92 poslancev.

Sestavni del predloga spremembe je tudi osnutek predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor ter njihova izhodišča. Volilne zakonodaje se leto dni pred volitvami ne spreminja, zato je takšen predlog povsem neresen in predstavlja zgolj zamegljevanje dejanskih problemov. Predlagatelj se sklicuje na izid posvetovalnega referenduma glede uvedbe preferenčnega glasu. Na posvetovalnem referendumu se je ljudi spraševalo samo o uvedbi preferenčnega glasu, nič pa o povečanju števila poslancev, ukinitvi volilnih okrajev, pa tudi povečanju volilnih enot, zato je bilo postavljeno vprašanje v veliki meri zavajujoče.

Pri tem je treba, preden se predlagatelj sklicuje na voljo volivk in volivcev, potrebno spomniti na leto 1996, ko smo v Slovenski demokratski stranki zbrali več kot 46.000 podpisov za dvokrožni večinski sistem, po katerem bi 88 poslancev Državnega zbora volili neposredno. Volivci imajo namreč po tem sistemu absolutno moč pri odločanju, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Na zakonodajnem referendumu je večinski sistem dobil podporo volilcev, vendar pa tega dejstva tedanja leva stran v državnem zboru ni želela sprejeti. Po pritožbah je ustavno sodišče odločilo, da mora državni zbor uzakoniti večinski volilni sistem. A je dvotretjinska večina poslancev državnega zbora uresničitev rezultata referenduma in odločbo ustavnega sodišča izigralo s spremembo Ustave Republike Slovenije, s katero je po izredni proceduri v samo nekaj dneh zapisalo obstoječi deloma izkrivljeni proporcionalni volilni sistem.

Torej, ko se nekdo sklicuje na neobvezen posvetovalni referendum, ne sme pozabiti, da smo imeli obvezen referendum, kjer se je zakonodajna volja ljudstva izrazila, pa še vedno ni uresničena, zato je to, kar se sedaj predlaga, daleč od tega, za kar so državljanke in državljani glasovali in zgolj pospešuje težave, ki jih tako ali tako že imamo zaradi sedanjega volilnega sistema, katerega problem ni to, da ljudje ne bi imeli odločilnega vpliva na izvolitev poslancev, ampak je glavni problem to, da generira nestabilne izvršilne oblasti, ki vodijo k znatnemu razvojnemu zaostanku naše države.

Upamo, da bo razprava glede volilnega sistema prispevala k nekemu treznemu premisleku in iskanju dvotretjinske večine za resno spremembo volilnega sistema, kjer bomo mogoče po vseh teh desetletjih dobili takšen volilni sistem, ki bo zadovoljil potrebo demokracije, ki se izraža preko volitev. Zaradi vsega navedenega v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predloga sprememb ne podpiramo.

___

Poslanci SDS so v razpravi o spremembi volilnega sistema poudarili potrebo po stabilnejšem političnem okolju. Žan Mahnič je poudaril, da bi dvig volilnega praga omogočil operativnejšo vlado z manj strankami. Franc Breznik je opozoril na dvokrožni večinski sistem, ki bi po prinesel preglednejši volilni proces in trdnejše vlade.

Tomaž Lisec je izrazil skrb, da bi ukinitev volilnih okrajev osredotočila izbiro kandidatov na širše območje, kar bi zmanjšalo lokalno zastopanost. Podobno je razpravljal tudi Andrej Poglajen, ki je opozoril na tveganje večjo centralizacijo. Jože Tanko je poudaril, da spremembe podpirajo predvsem stranke brez močne terenske mreže, saj bi jim omogočile kandidiranje iz enega centra brez široke prisotnosti na terenu.

Predsednik Janez Janša je po glasovanju na omrežju X zapisal: Prvi večji nakup Logarjevih s strani tranzicijske levice za spremembo ustave in izbris podeželja iz državnega zbora se ni posrečil.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.