Janez Janša: "Pisana beseda, ki zadene bistvo, je vedno prvi kamen, ki povzroči spremembe."
torek, 5. 11. 2013Predsednik Slovenske demokratske stranke se je v torek, 5. novembra, udeležil predstavitve knjige publicista dr. Boštjana M. Turk z naslovom: Dvanajstero zidov. Predsednik je med drugim dejal: “Vzroki za krizo, na vrhuncu katere je razpadala bivša država, so zelo podobni vzrokom, zaradi katerih je v težavah slovenska država.” Predsednik Janez Janša je uvodoma dejal, da se potreba po refleksiji zgosti v časih, ki obetajo spremembe in ki so krizni. “Takšni časi so bili v začetku slovenske pomladi, v letih 1987, 1988 in 1989,” je pojasnil. “Tudi vzroki so več ali manj isti. Vzroki za krizo, na vrhuncu katere je razpadala bivša država, so zelo podobni vzrokom, zaradi katerih je aktualna samostojna slovenska država v težavah,” je dejal. “Zato ta čas, ki ga opisuje Dvanajstero zidov, opisuje finale povratka nazaj. Povratek iz časa, ko so bile sanje dovoljene v čas, ko bo nov dan in ko bo ta dan enak, kot je bil včerajšnji,” je dejal.”22 let se je delalo na tem, da bi ob silnem spreminjanju in ob besedi reforma, ki je bila vsebovana praktično v vsakem stavku vsake levičarske vlade, vse ostalo isto ter da bi tudi tisto, kar se je v tem času vendarle spremenilo in se postavilo v sklad z evropskimi standardi, prišlo nazaj,” je opozoril in dodal: “Najprej pod drugimi imeni, potem pa kar pod istimi imeni in simboli.”Poudaril je, da je bivša država “teoretsko, praktično in finančno zgrmela v ruševine”, ko je postala nezmožna financirati svojo lastno porabo in odplačevati dolgove. “Tisti svet se je zaradi ideoloških, ekonomskih, finančnih in moralnih razlogov zrušil v prah, vendar pa so akterji te države, ko je šlo zares, podpisovali Temeljno listino, v kateri niso pristajali na samostojno Slovenijo, ampak na Slovenijo v Jugoslaviji in na nadaljevanje t.i. demokratičnega socializma,” je pojasnil. “Nekajkrat so spremenili svoja imena, zamenjali simbole in na koncu ponovno prišli na dan s starim geslom o demokratičnem socializmu, ki so ga dali na prapor organizacije, ki združuje najbogatejše tranzicijske povzpetnike v državi,” je bil jasen.”Dvanajstero zidov je knjiga, ki se pridružuje naraščajoči množici refleksij zadnjega časa. To je običajno prvi korak k spremembam, ki pripeljejo do dokončne vzpostavitve normalnosti,” je dejal. “Dvomim, da bomo Slovenci tako naivni in isto stvar, sicer pod drugimi imeni, kupili še enkrat in plačali ceno, ki smo jo že nekajkrat plačali,” je povedal. “Pisana beseda, ki zadene bistvo, je vedno prvi kamen, ki povzroči spremembe. Več je tega, hitreje pride do spremembe,” je poudaril in opozoril, da knjiga kaže, kakšno ceno smo plačali za zamudništvo. “Marsikaj od tega, kar danes lahko preberemo v knjigi, je bilo preslišanega in ni dobilo širšega odmeva. Če bi ga, bi bilo stanje v državi drugačno in tako ne bi živeli v okolju, kjer obstaja edino strinjanje zgolj o tem, da je stanje slabo. Bili bi že korak na poti iz krize,” je pojasnil.Ob koncu je poudaril, da je nekdanja država ob razpadu imela nekaj več 20 milijard nemških mark dolga, ki ga zaradi lastnih zgrešenih konceptov ni bila več sposobna odplačevati. “Našo državo, ki je po številu prebivalcev desetkrat manjša od nekdanje Jugoslavije, pa smo v zadnjih petih letih pripeljali na 23 milijard evrov zunanje zadolžitve. To je končna bilanca zablod, na katere je avtor knjige v zadnjih sedmih letih opozarjal, pa je bil velikokrat preslišan,” je še povedal predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Dr. Boštjan M. Turk je opozoril, da vse ostaja isto. “Gre za prividno tranzicijo. V Sloveniji se vrtimo v krogu, nobene spremembe ni,” je povedal. “Knjigo je spodbudila Huda jama, ki je pretresla tudi mene,” je pojasnil. “Za Hudo jamo je značilno to, da obstajajo žrtve, storilcev pa ni. In to je značilno za vse, kar dogaja pri nas,” je dejal. “Spominjam se podob iz Hude jame, cele serije ženskih kitk, spetih v zatilju, zadušenih in zazidanih za enajstero zidov,” je povedal. “Temeljni problem Slovenije je, da rabljev ni nikjer. Nihče ni za nič odgovoren. Nihče ni kriv. Vsi, ki so zagrešili bazični zločin, na katerem stoji Slovenija, so se poslovili s sveta s častmi. A ne samo to, največji krvniki imajo največje spomenike,” je bil jasen.Avtor knjige je pojasnil, da uvod v knjigi govori o parlamentu, “o magičnem pentagramu zločinskih obeležij: grobnici narodnih herojev, spomeniku Borisu Kidriču, spomeniku Kardelju, spomeniku revolucije in spomeniku šefu partizanske gverile. Nasproti vsega tega se dviguje Nova ljubljanska banka,” je pojasnil. “Listje iz partizanskih gozdov in krvi je dalo bankovce, in tu, v tem zaprtem svetu, kjer se ideologija napaja z denarjem in denar z ideologijo, v središču katerega se kot v posmeh nahaja hram demokracije, se ni nič premaknilo,” je dejal. “Iz tega sledi, da imamo opraviti z globoko psihopatologijo slovenske družbe, v kateri je normalno nenormalno in nenormalno normalno,” je še povedal dr. Boštjan M. Turk.Predsednik Zbora za republiko dr. Lovro Šturm pa je poudaril, da je knjiga zanimiv in natančen pregled preteklega časa in časa neuspele tranzicije. Po njegovem so tovrstni retrospektivni pogledi pomembni in potrebni. “Naš retrospektivni pogled bo potrebno poglobiti in narediti analizo zlasti na področju ekonomskih dogajanj v Sloveniji od leta 1988 naprej. Tega doslej nimamo,” je povedal. “Potrebujemo analizo, kako je potekala ekonomska in gospodarska tranzicija od leta 1988 naprej in kako se ni čisto nič bistvenega spremenilo od takrat,” je še dejal dr. Lovro Šturm.
