Janez Janša: Ohranjen spomin je prvi korak do sprave
ponedeljek, 23. 8. 2021Današnji dan je potekal v znamenju obhajanja Evropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Predsednik vlade Janez Janša je spregovoril na mednarodni konferenci z naslovom “Navidezna sprava: tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi”, ki so jo organizirali Državni svet Republike Slovenije, Ministrstvo za zunanje zadeve in Študijski center za narodno spravo v sodelovanju s Platformo evropskega spomina in vesti. Na spletu pa so svoje misli delili tudi drugi člani Slovenske demokratske stranke.
Predsednik vlade se je svojem govoru najprej dotaknil težav z razgradnjo totalitarne dediščine in kako je bilo v Evropi potrebnih več kot 15 let, da je bila sprejeta resolucija, na podlagi katere lahko danes obhajamo dan spomina. “Že ta časovna distanca med padci totalitarnega komunističnega režima v Evropi oziroma med padcem Berlinskega zidu, ki je nekakšna simbolna prelomnica in med tem, da je Evropski parlament odločal o takšni resoluciji, kaže da gre za zapleteno vprašanje, ki je delilo duhove ne samo na vzhodu, ampak tudi na zahodnem delu EU.” Janez Janša je nato spregovoril o Resoluciji št. 1096 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki govori o tem, kaj nas čaka, v kolikor razgradnja dediščine totalitarnih režimov ne bo celovita. Ob tem je dodal, da je prav Slovenija ena izmed tistih postkomunističnih držav, ki je obtičala globoko nekje sredi poti.
Nato je govoril o spravnem procesu v Sloveniji, kar je bilo dobrega storjenega in kaj nas še čaka. Poudaril je, da je bilo na področju sprave storjenega veliko dobrega. Ohranil se je zgodovinski spomin, kar predstavlja prvi korak do sprave. “To resnico je treba v drugem koraku prepoznati in jo pripoznati in ne zanikati dejstev”. Nato je nadaljeval, da bo v drugem koraku potrebno doseganje soglasja okrog dejstva, da enega zla ni mogoče opravičiti z drugim.
Govoril je tudi o skupnem izvoru zla, ki so ga predstavljali trije totalitarni sistemi. “Srebrenica je neka stična točka, kjer se natančno vidi, da ko gre za metode, naravo, odnos do človeka, življenja, svetosti življenja ni nikakršne razlike med nacizmom in komunizmom. Gre za natančno isto stvar,” je poudaril predsednik vlade in dodal, da zato tudi Stalin in Hitler oziroma Ribbentrop in Molotov nista imela nikakršnih težav, ko gre za vprašanje načel, principov vesti, filozofskega pogleda na svet, ko sta podpisala tisti znameniti pakt, ki je simbolno dejanje, na dan storitve katerega obhajamo ta spomin na žrtve vseh totalitarizmov Evropi. Svoj govor je zaključil z globokim poklonom žrtvam totalitarnih sistemov na evropskih tleh.
Svoje misli pa so na spletu delili tudi drugi vidni člani Slovenske demokratske stranke. Vodja poslanske skupine SDS, Danijel Krivec, je zapisal:
Naj današnji dan mine v zavedanju, da moramo veliko storiti tudi v Sloveniji. Leva politika je sposobna pravilno obsoditi nacizem in fašizem, ne pa tudi komunizma. Ko bodo v Sloveniji vse politične sile obsodile vse zločinske ideologije – takrat se bo za Slovenijo začel nov dan.
— Danijel Krivec (@KDanijel) August 23, 2021
Predsednik Slovenske demokratske mladine, Dominik Štrakl, pa je svoje misli strnil v posnetku:
V @organizacijaSDM smo zavezani demokraciji in svobodi, zato je naša naloga, da negujemo zgodovinski spomin na dogodke iz pol pretekle zgodovine in nikoli ne dopustimo, da se ti dogodki ponovijo. pic.twitter.com/EXS7gblgT7
— SDM (@organizacijaSDM) August 23, 2021
