Janez Janša: "Odločitev Demosa za plebiscit je zagotovila, da zmaga ljudstvo in ne razklanost politike"

Predsednik SDS Janez Janša je na dogodku v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve v Podpeči predstavil zbornik z naslovom Bela knjiga slovenske osamosvojitve. V polni dvorani kulturnega doma v Podpeči je uvodoma potekala slovesnost ob ustanovitvi območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče – Škofljica – Ig – Brezovica. Zbrane je nagovoril novoizvoljeni predsednik Matjaž Lulik. V nadaljevanju je pogovor s predsednikom SDS Janezom Janšo vodila direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver. Uvodoma je predstavila del njegovega dosedanjega dela in zaslug za dobrobit Slovenije.

Sogovornika sta se najprej dotaknila plebiscita in ugotovila, da je bil to “čas, ko smo bili Slovenci enotni, edini čas, ko si je slovenski narod pisal sodbo sam”. Čeprav se je ideja zedinjene Slovenije pojavila že kdaj prej, med drugim tudi že leta 1848, ko je Matija Majer Ziljski definiral točke slovenske enotnosti povezane z željo po lastni suverenosti, do takrat ni bilo prave možnosti, da se to res izvede. “Ta ideja je bila izkoriščena šele leta 1991, ker je dobila možnost od politike,” je povedal predsednik Janša in dodal, da je odločitev Demosa za plebiscit “zagotovila, da zmaga ljudstvo in ne razklanost politike”. In to je zakoličilo zgodovino. Predsednik SDS je tudi povedal, da slika takratne slovenske politike ni bila kaj dosti drugačna kot danes, saj je bila razdeljena in da zbornik Bela knjiga slovenske osamosvojitve razgalja ozadja, ki so skušala preprečiti osamosvojitev.Janez Janša in dr. Valičeva sta tudi spregovorila o razlogih za razpad socialističnega imperija Jugoslavije. Po besedah Janše je bilo to posledica dejstva, da država ni bila sposobna delovati na način kot so funkcionirale družbe že pred tisočletji in sicer tako, da so porabile toliko kot so naredile. Jugoslavija pa je živela preko svojih zmožnosti, zato se je v 70. letih začela enormno zadolževati in posledica je bila, da je prišla takratna “trojka” – mednarodni denarni sklad – kar je prineslo v  življenje ljudi velike spremembe. Spomnil je samo na pomanjkanje bencina, vožnjo z avtomobili na parne in neprane dneve, bone za hrano itd. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kdo bi se želel vrniti v takšno državo? Jugonostalgija in mahanje s starimi simboli, ki naj bi bili na smetišču zgodovine in se pojavljajo v današnjem času, so posledica tega, da so mladim dejstva osamosvojitve predstavljena na izkrivljen način in da se v kriznih časih vedno pojavijo lažni preroki, ki obljubljajo marsikaj. “Če bi vse to vedeli, danes ne bi mahali s staro zastavo,” je poudaril Janša in dodal, da so ob osamosvojitvi “verjeli, da starih simbolov ne bomo več srečevali”. A je očitno neuspešna tranzicija ohranila nekaj ostankov, ki so se preselili v mlade generacije. Janša je še povedal, da “vračanje v preteklost nima smisla, razen v tem, da se naučimo česa ne smemo več narediti” in da je “bolj pametno, da iščemo rešitve tam, kjer so, ne pa tam, kjer smo že ugotovili, da jih ni”.V nadaljevanju sta spregovorila o ločnici med tistimi, ki so bili za osamosvojiev in tistimi, ki so bili proti, a danes o tem nihče več ne govori. Janša je med drugim spomnil na to, kako je Milan Kučan želel preprečiti izid 57. številke Nove revije s slovenskim nacionalnim programom in kako je Janez Stanovnik leta 1989 za Delo in beograjski časopis razlagal, da “bi bila osamosvojitev samomor”, Kučan pa istega leta, da “osamosvojitev nikoli ni bila njegova intimna opredelitev in da težko razmišlja o tem”.
“Ko je bila prebrana Majniška deklaracija, so takrat tisti, ki so bili proti, lansirali Temeljno listino in so zastopali to linijo do konca, do mednarodnega priznanja Slovenije. Pred tem pa so še prepričevali tujino, da naj ne podarijo osamosvojitve desnici,” je povedal predsednik Janša.Opozoril je še, da so bili “vsi tisti, ki so nasprotovali ukrepom osamosvojitve, v zadnjih 22 letih življenja samostojne države bogato nagrajeni”.  Navedel je primer Romana Jakiča, ki je bil med 240 delegati skupščine največji nasprotnik ustanovitvi slovenske vojske, danes pa je obrambni minister.Predsednik Janša se je dotaknil tudi t.i. izbrisanih in povedal, da je bila Slovenija v časih po osamosvojitvi ena najbolj radodarnih glede državljanstva, saj je lahko njen državljan postal kdorkoli, ki je živel v Sloveniji. “Samo tisti, ki niso želeli slovenskega državljanstva in si niso uredili statusa tujca, so bili izbrisani. Nekaj primerov sicer je, ki si niso mogli urediti statusa, vendar teh ni bilo 17.000, ampak zgolj nekaj sto,” je povedal Janez Janša in dodal, da je šlo zgolj za preračunljivost, saj so “mnogi od tistih, ki so odšli ob osamosvojitvi, a je kasneje postalo jasno, da bo standard boljši kot prej in da ne bomo jedli trave, prišli nazaj in se začeli deklarirat za izbrisane”. Janša je tudi spomnil, da je še Milan Kučan leta 1997 dejal, da je to vse skupaj izmišljeno in da izbrisani ne obstajajo. “Včeraj pa je aktualna vlada skozi zakonodajno proceduro spravila zakon, po katerem bomo za odškodnine t.i. izbrisanim plačali med 120 in 500 milijoni evrov,” je bil kritičen predsednik Janša.

V nadaljevanju pogovora sta se z dr. Valičevo dotaknila tudi razorožitve teritorialne obrambe, ki je bila, po besedah Ivana Omana, veleizdaja. “Čas razorožitev teritorialne obrambe je bil prezicno izbran. Šlo je za dogovor s poraženimi oblastmi v vmesnem času, da so si lahko umili roke,” je poudaril Janša in dodal, da so bili o tem obveščeni s strani lokalnih oblasti oz. predsednikov občin, vendar pa je JLA uspela v dveh dneh odpeljati večino orožja.”Če bi to orožje ostalo, bi mi lahko vzpostavil tako vojsko, da nas verjetno sploh ne bi napadli,” je dejal Janša. Spomnil je tudi na dokument, ki je vnesel veliko nemira v vrste TO, Deklaracijo za mir, v kateri je pisalo, da Slovenija ne potrebuje vojske. »Lansirana je bila takoj po plebiscitu z namenom, da bo osamosvojitev zgolj operetno dejanje,” je dejal Janša, ki je bil v takratnem času obrambni minister. “Tudi v nadaljevanju je bilo veliko trenutkov, ko je bilo vse na kocki, ko se je pomembne zakone in obrambni proračun sprejemalo z nekaj glasovi večine,” se je spominjal Janša in dodal, da v Beli knjigi najdemo tudi razprave tisth, ki so bili nagrajeni v državi, ki so jo želeli preprečiti.

Dogodka so se udeležili tudi poslanka Alenka Jeraj ter nekdanja ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs.