Janez Janša o pobudi za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis predhodnega referenduma o t.i. izbrisanih na seji ONP, 28.maj 2004

Janez Janša na seji Odbora za notranjo politiko o pobudi volivkam in volivcem za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Janez Janša na seji Odbora za notranjo politiko o pobudi volivkam in volivcem za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Janez Janša: Dokler je bil čas smo velikokrat predlagali pa tudi že pripravili besedilo ustavnega zakona, s katerim je edino to vprašanje možno konstruktivno rešiti. Še je čas za to, da se takšen ustavni zakon še v tem mandatu sprejeme, zaradi nepripravljenosti oblastne koalicije začelo zmanjkovati in nato smo predlagali, da se to vprašanje enostavno prepusti naslednjemu sklicu državnega zbora in da se s tem državni zbor sedaj pred volitvami ne ukvarja, ampak iz tega ni bilo nič. Vladajoča koalicija še kar naprej vsiljuje ta zakon na dnevne rede sej državnega zbora; nič takšnega ni možno povedati, da bi jih prepričali v iracionalnost tega početja. Zdaj imamo ponovno nek sklep tukaj, ki v svojem bistvu ugotavlja, da so predlagatelji vložili referendumsko pobudo, ki je nejasna, hkrati pa to pobudo razglašate za protiustavno. To zelo spominja na sporočila srbske policije iz leta 1989, ko smo lahko večkrat prebrali za vsako kaznivo dejanje, ki je bilo takrat storjeno na Kosovu, da so ga povzročile neznane osebe albanske narodnosti. Se pravi, vnaprej se kar diskvalificira neka pobuda s kvalifikacijami, ki so protislovne. Kako veste, da je nekaj protiustavno, če vam je nejasno? In v tem primeru, če je nejasno, bi moral predsednik državnega zbora ali državni zbor pozvati predlagatelje, da zadevo pojasnijo oziroma dopolnijo. To se ni storilo zaradi tega, ker je pobuda predlagateljev popolnoma jasna in ker je tudi glede vprašanja razumljivosti zelo čista. Nanaša se namreč na eno od zelo konkretnih vprašanj v samem zakonu, in to na vprašanje odškodnin, povezano tudi z vprašanjem postopka revizije. Ampak ključno je vprašanje odškodnin. Predlagatelji te pobude bi želeli vprašati volivce, ali se strinjajo s tem, da oblastna večina v državnem zboru v tem zakonu vprašanje izplačevanja odškodnin uredi drugače, kot pa se je to zgodilo doslej v primerljivih zakonih, ko je šlo, recimo, za žrtve vojnega ali povojnega nasilja ali v številnih drugih primerih, kjer je zakonodajalec, se pravi, ta državni zbor, omejil izplačevanje odškodnin tudi z absolutnimi številkami. Vi tega niste pripravljeni storiti, predlagate drugačno rešitev v primeru izbrisanih, bolj benevolentno. Pri tem se ne ozirate na interese države, ne ozira se oblastna koalicija tukaj na dejanske finančne zmožnosti slovenskih ljudi, ki plačujejo davke. In na nek način smo vam hvaležni, da je zadeva zdaj postala transparentna. Imamo torej oblastno koalicijo, ki se zavzema za to, da se vprašanje odškodnin tako imenovanim izbrisanim uredi bistveno bolj naklonjeno, bistveno bolj benevolentno kot vprašanju odškodnin slovenskim državljanom, ki so se reševala v doslej že sprejetih in uveljavljenih zakonih. To je na nek način zelo hvalevredno in dobrodošlo priznanje. Tu se hoče, skratka, omogočiti neke materialne koristi ljudem, ki so bili v glavnem nelojalni do slovenske države, brez tega, da bi se opredelil postopek, s katerim bi se lahko ločilo upravičene od neupravičenih primerov. Zaradi tega se zdaj nasprotuje referendumski pobudi, ki bi želela drugače urediti vprašanje revizije odločb in drugače vprašanje postopkov uveljavljanja odškodnin. In za to pač gre. In me tudi ne preseneča, da so nekateri kolegi iz oblastnih strank doslej rekli, da ne želijo razpravljati o vsebini. Ja, seveda ne, seveda ne, ker v tem primeru je pa popolnoma jasno, da državljanke in državljani te države niso pripravljeni kar tako plačevati te odškodnine, da je zaradi tega razprava o tej temi za mnoge, ki bi želeli brez razprave o vsebini zadevo spraviti skozi proceduro neprijetna in zaradi tega se skuša s sklepi, ki jih dobimo na sejo odbora tik pred začetkom stvar spraviti skozi proceduro brez razprave o vsebini, v tem primeru o odškodninah o čemer govori ta referendumska pobuda in to zadnje seveda tudi povsem jasno loči to pobudo od prejšnje, po vsebini je to popolnoma drugačna pobuda. Zato zatrjevanje kako se stalno ponavlja ena in ista referendumska pobuda zato, da se zavlačuje ne vzdrži niti laične kritike, vsak, ki se želi prepričati lahko prebere pobudo od gospe Letice in to pobudo gospoda Grimsa in bo vedel, da gre za popolnoma drugačno pobudo. Tista prva pobuda se nanaša skoraj na večino vprašanj, ki jih zakon ureja, ta pobuda se nanaša samo na vprašanje postopka revizije odločb in na vprašanje uveljavljanja odškodnin, ki je, še enkrat ponavljam, v zakonu, ki je predlagan oblastna koalicija želi na vsak način z vztrajanjem, s sklicevanjem izrednih sej, z uvrščanjem te točke na dnevni pravo možno sejo, zagotoviti bistveno boljši položaj pri odškodninah tako imenovanih izbrisanim, kot pa je bil zagotovljen slovenskim državljanom v mnogih primerljivih zakonih ali pa v mnogih primerih kjer so bili bistveno bolj upravičeni tisti katerim so bile kršene pravice do odškodnin kot pa je ta kategorija, ki jo, še enkrat ponavlja, ne onemogočate niti da se ločijo upravičeni od neupravičenih primerov. To silno vztrajanje po tem, da bi se nekomu brez vsakih razumnih omejitev izplačevale odškodnine je naravnost šokantno in zaradi tega razumem to zatrjevanje mnogih, da ne želijo razpravljati o vsebin, čeprav o tem konkretnem primeru gre ravno za vsebino, ne gre za proceduro, proceduro itak kršite oziroma se krši s tem, ko je ta točka na dnevnem redu, ker prejšnja pobuda še ni končana niti rok za pritožbo v zvezi s prejšnjo pobudo še ni potekel, pa se tukaj že obravnava nova na seji in se skuša že kar z nekimi diskvalifikcijami zavrniti. Ne vemo niti ali se bo prejšnji pobudnik pritožil, ne vemo kakšna bo odločitev ustavnega sodišča v zvezi s to pritožbo in do takrat bi moral ta postopek mirovati v skladu z zakonom, ki je tukaj popolnoma jasen, ampak to je seveda kar naprej iz enega nepremišljenega koraka o drugih, če boste tako nadaljevali bomo do volitev razpravljali o teh pobudah in o takšnih sklepih, kar je popolnoma nesmiselno. Če že niste bili pripravljeni na nek resen konstruktiven dialog, ki bi privedel do nekega, vsaj do dveh tretjin usklajenega besedila ustavnega zakona s katerim je edino možno ta problem rešiti, potem bi vsaj ne forsirali obravnave te teme v zaključku mandata tega državnega zbora, ker tega itak ni možno rešiti, ampak se vztraja ne vem kdo je tukaj glavni pobudnik, to je iracionalno ravnanje. V vsakem primeru mislim, da imamo mnogo pametnejših stvari za počet kot da se stalno srečujemo s poskusi, da se na vsak način preforsira ta zakon skozi proceduro. Če pride pol milijona ljudi na volišča, če pridejo na volišča v Sloveniji, ko gre za referendum o izbrisanih večji procent volivcev kot pride v Veliki Britaniji na volitve in če 25% glasuje proti neki rešitvi potem bi vsak pameten politik malo stopil korak nazaj in razmislil ali je to kar forsira res tako dobro in pametno. Ampak to se v Sloveniji ni zgodilo. Tišči se z glavo v zid. In tudi na tem konkretnem vprašanju, ko gre samo za odškodnine in za vprašanja revizije, se na vsak način skuša sforsirati rešitev, ki je neprimerljiva z ostalimi na teh področjih in ki tako imenovane izbrisane, brez tega da bi se ločilo opravičene od neupravičenih primerov, postavlja v bistveno bolj privilegiran položaj kot relativno primerljive kategorije. In to mislim da državljanke in državljani v tej državi nikoli ne bodo sprejeli. In da s takšno rešitvijo oblastna koalicija nikoli ne bo prodrla.