Janez Janša o izredni seji o SIB banki in podjetju Orion,

referendumskem vprašanju o t.i. izbrisanih in porastu podpore SDS, 3.3.2004 referendumskem vprašanju o t.i. izbrisanih in porastu podpore SDS, 3.3.2004 Janez Janša je komentiral zaključek 41.izredne seje o SIB banki in podjetju Orion. Glasovanje o sklepih je označil kot farso, saj ni odražalo ne razprave poslancev ne vladnih obljub. “Liberalna demokracija je vložila amandma, s katerim je povozila predloge Odbora za finance. Izglasovan je bil sklep, ki je pravi primer, kako poskušajo vladajoči vso zadevo pomesti pod preprogo. Namesto 30-tih konkretnih sklepov, kaj morajo določene institucije narediti zato, da se stvari v zvezi s SIB banko in Orionom ter ostalimi povezanimi subjekti razčistijo, je liberalna demokracija predlagala sklep, ki nalaga pristojnim organom, da naredijo vse. Klju temu, da smo ves dan poslušali predstavnike vlade, da so že naredili vse. In ko smo jih vprašali, kaj je razlika med vse, kar je narejeno in med vse, kar naj bi bilo še narejeno, nam niso znali odgovoriti. Sklep je namreč takšen, da je nepreverljiv. Na naslednji izredni seji oz. kadarkoli tega sklepa ni možno preveriti. Kako naj nekdo preveri, ali je vlada naredila vse? Vladna koalicija je z glasovalnim strojem povozila tudi logično zahtevo, da se razišče to, kar je direktor podjetja Orion javno izrekel o vpletenosti določenih oseb v policiji in na ministrstvih, ki so stranke podjetja Oriona in mogoče tudi vpletene v preiskovanje primera Orion. Od državnega sekretarja Molana smo dobili samo odgovor, da tisti, ki zdaj konkretno preiskujejo to zadevo, izjavljajo, da niso stranke Oriona. Ampak to ni tisto, kar smo mi spraševali. Lahko bi bil Orionova stranka njihov šef oz. nekdo nad njimi. Lahko bi bil kdo, ki se je že leta 1997 ukvarjal s primerom Orion, kar smo izvedeli šele dva dni nazaj. Na vprašanje ali je Orionova stranka kdo od teh, je vlada odgovorila, da ne ve. Kljub temu je vladna koalicija glasovala proti temu sklepu. Prav tako so glasovali proti sklepu, da se preveri poslovanje največje vladne stranke poslovanje pomembnih posameznikov z vrha stranke z Orionom. Čeprav so bili predstavljeni dokumenti, ki dokazujejo, da je takšno poslovanje obstajalo. Čeprav je v poročilih organov, ki smo jih dobili v zadnjih dneh, rečeno, da so bili ti leasingi sporni, nezakoniti, ker so se avtomobili zastavljali večkrat, ker so se zastavljali tudi v tujini… Vlada se je izgovarjala na to, da so posamezniki iz liberalne demokracije že dali soglasje o tem, da se njihov položaj preverja. Vendar gospod Stojan Gril v poročilu davčnega urada, ki je bilo zaupno, pravi, da se tega ne da preverjati, da to ni njihova naloga. Na eni strani torej javno govorijo, da bodo preverjanje dopustili, na drugi pa tisti, ki bi moral preveriti, pravi, da tega ne bo naredil, češ da za to nima zakonite podlage. Sklep je nastal po tem, ko je iz Urada predsednika vlade v državni zbor prišla okrepljena ekipa. Sklep je najbrž vložila že po tem, ko je bila razprava že zaključena, vendar to ne moremo preveriti. Izkazalo se je namreč, da je t.i. protikorupcijski vladni urad že maja lani opozoril na vse, kar se je dogajalo v Orionu, Pay Consultingu in SIB banki. V poročilu Urada piše, da se dogajajo nezakonitosti, ki jih je potrebno preveriti, preiskati in preprečiti. Te ugotovitve so bile posredovane pristojnim institucijam; državnemu tožilstvu celo pred prvo izredno sejo lani. Penko je sicer dejal, da je to ena različica poročil, ki so nastala. Ne zanika sicer avtorstva, vendar pravi, da kasneje nekaterih stvari niso ponavljali v poročilih, kar tudi pove veliko. Res so nekatere ocene v tem poročilu tudi politične in ne bi smele biti, ker gre za vladni urad, ampak kakorkoli te ugotovitve so točne. In se zdaj izkazujejo za pravilne. Vprašanje je, kaj so institucije počele od maja lani, ko so bile opozorjene na te lopovščine, vse do sedaj, ko smo zahtevali izredno sejo in so se končno zganile. V tem času se je namreč ljudi naprej goljufalo. Institucije niso ukrenile nič. Na tretji strani poročila Penkotovega urada, ugotavljajo, da so novinarji v začetku tega leta potrdili njihove bojazni, v vsem tem času pa niso dobili nobenega odgovora od pristojnih organov in so očitno torej ni nič dogajalo, ker ni bilo nobenih rezultatov. Tudi javnost ni bila obveščena. Lahko, da bi je bilo poslovanje na relaciji Orion – LD, Orion – Golobič formalno pravno popolnoma v redu. Da se je leasing plačeval tako kot se mora, da ni bilo nič narobe. Kljub temu pa se vseeno postavlja vprašanje, po tem, kar se zdaj ve, o sumljivem poslovanju podjetja od sredine 90-tih let, zakaj je LD izbrala ravno Orion za leasing. Zagotovo ni bil izbran na javnem razpisu. Neki motivi so obstajali. Morda to, da je v Orionu na leasing jemalo avtomobile tudi javno podjetje Mobitel, kar se tudi vidi iz seznamov. Vse več sumov bo, v kolikor bo LD vztrajala na tem, da se to ne preverja. Če primerjamo, kako je potekala v zadnjih mesecih preiskava Parmalat – odmevnega primera v sosednji Italiji. V primeru Parmalat je bila akcija hitra, glavni osumljenci so se takoj znašli v priporu, preiskava se širi, dva dni nazaj smo prebrali v Financial Timesu, da se je razširila tudi na revizorje, ki so dajali lažna poročila, zaradi česa je sploh prišlo do goljufanja. Javnost je bila o vsem dobro obveščena. Kaj pa se dogaja v primeru SIB banke? Akcija je počasna, prve ovadbe so se izgubile za eno leto, nihče od glavnih osumljencev ni priprt, pri nobenem ni bila izvršena hišna preiskava, nič od tega, kar bi bilo običajno pri sumu kriminala takšnega obsega. Osumljenci v primeru Parmalat so v zaporu, pri nas pa glavni osumljenec, proti kateremu je vložene kazenska ovada, spremlja izredno sejo z balkona in nastopa v osrednjih informativnih oddajah na vseh televizijah. Pri nas se preiskava ne širi, za razliko preiskave v sosednji državi. Generalna državna tožilka je rekla na Odboru za finance, da je bil predkazenski postopek zaključen 28. decembra lanskega leta in da od takrat naprej ne preiskujejo nikogar drugega, krog osumljencev je zaključen s krogom neposrednih izvajalcev, čeprav ima tožilstvo na tone dokumentov in zapisnikov, v katerih piše, kdo je sprejemal sporne odločitve. Ne samo, kdo jih je izvajal, ampak tudi, kdo jih je sprejemal. Poslanci smo včeraj dobili kup gradiva z oznako zaupno, kjer pa ne piše nič, razen to, da niso nič naredili. In jasno je, da bo tudi epilog v primerjavi s primerom Parmalat drugačen. Tam bo prišlo do obsodb, pri nas pa kot nikoli doslej v podobnih zadevah, v katerih je vpletena vladajoča koalcijia, ne pričakujemo obsodb. Za razliko od aprilske izredne seje, kjer so se sprejeli vsaj tisti sklepi, ki jih je predlagalo matično delovno telo, je bilo na izredni seji 2.3.2004 tudi to preveč. Očitno je vsa zadeva prišla zelo blizu tistim, ki so na vrhu te oblasti, tako da je bilo potrebno vse ustaviti. Bojijo se tudi sklepov, v katerih piše, naj določen organ poroča. Namesto tega so izglasovali sklep, naj organi naredijo vse, kar je v njihovi moči. Kaj je to vse, si lahko predstavljate,” je o izredni seji dejal predsesnik SDS, Janez Janša. Nadaljeval pa je z odgovorom SDS na vprašanje vodstva DZ v zvezi z referendumskim vprašanjem o t.i. sistemskem zakonu, o t.i. izbrisanih. Pojasnil je, da je ustavno sodišče referendumsko vprašanje izmaličilo do neprepoznavnost, tako da sedaj to ni več vprašanje, ki bi odražalo voljo volilk in volilcev, ki so vložili referendumsko pobudo in na tej podlagi SDS podpisov ne bo zbirala. Koalicija Slovenije se bo odločala med dvema možnostima. Vložitev nove pobude ali to, da počaka na sprejem t.i. sistemskega zakona v tretji obravnavi, ki bo najbrž glede na silni interes vladajočih za ta problem, kmalu sprejet, in zatem vloži pobudo ali zahtevo za referendum. Janez Janša je komentiral tudi zadnjo javnomnenjsko anketo časopisa Delo, kjer je SDS prehitela LDS. Janša je kot ednega izmed odgovorov na to vprašanje navedel kar ugotovitev Penkotovega urada, ki v gradivu navaja, da nedelovanje organov pravne države, poleg ostalega, povzroči tudi to, da volilci ne podpirajo stranke, ki je odgovorna za takšno ravnanje. “Porast podpore SDS je odraz načelne politike stranke, ki se obrestuje na dolgi rok, na kratki rok pa le redko kdaj. SDS drži besedo, se ne prodaja za različne funkcije v upravi, ampak se trudi za blaginjo države, enakost pred zakonom, tako da tisti, ki so izvoljeni delajo zato, da bo blaginja približno enako razporejena med vsemi in ne bo samo za nekatere. To vprašanje se očitno med slovenskim volilnim telesom prepoznava kot vse bolj ključno, tudi zaradi vstopa v EU, saj se je izkazalo, da oblast ni pripravila vsega potrebnega, da bi bil ta vstop res tako učinkovit. Ne narašča samo podpora volilcev, močno se povečuje tudi vstop novih članov in članic. Na interno pobudo, ki smo jo izvedli med članicami, člani, simpatizerkami in simpatizerji stranke v zvezi z oblikovanjem vlade v senci, ki bo ustanovljena v kratkem, se je v kratkem roku roku prijavilo skoraj 500 strokovnjakov za različna področja, tako da oblikovanje tega organa ne bo problem,” je pojasnil in nadaljeval, da je SDS, skupaj z NSi edina realna alternativa sedanji oblast. Na vprašanje, ali je možno po volitvah pričakovati koalicijo s LDS, pa je Janša odgovoril, da ne vidi nekih realnih možnosti, da bi se stvari, ki so zdaj slabe spremenile v naslednjem mandatu, v kolikor bi v naslednjem mandatu vladala LD v takšni ali drugačni kombinaciji. ZL in LD predstavljata siamski dvojčici in bosta vedno skupaj, nastopata skupaj, kot na primer na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ena kandidatka zgubi, druga zmaga, kar ne pomeni, da ne sklenejo potem koalicije. Vprašanje je, kakšna druga kolacijia je sploh možna. Tisti, ki govorijo o možni koaliciji med SDS in LDS pozabljajo, da LDS ni samo LDS, ampak tudi za ZL, ki imata zdaj tudi skupnega zaščitnika v ustanavljajočem se Forumu 21. Komenitral je tudi zadnjo vladno potezo v plačni politiki: “To, da se tistim, ki imajo najnižje plače, za enak znesek plače povečajo, je leta 2000 predlagal že minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Miha Brejc. Vendar je mandat vladi takrat potekel, tako da teh zakonskih sprememb ni bilo možno izvesti. Načeloma ta ukrep pozdravljamo, saj bo vsaj minimalno zmanjšal nekatere neupravičene razlike v plačni politiki. Postavlja pa se vprašanje, od kje naenkrat taka poteza, glede na to, da ni predvidena niti v predlogu davčne reforme niti v obstoječem proračunu. Gre očitno za iskanje rešilnih bilk, s katerim poskuša vlada zaustaviti padanje svoje popularnosti. Tako smo doživeli naenkrat po dolgih suhih mesecih prejšnji mesec dvig pokojnin, zdaj bo sledil še dvig plač. Nekaj mesecev pred volitvami lahko pričakujemo podobno potezo, kot jo je naredil Drnovšek leta 1992, zaradi česar še zdaj slovenske javne finance niso popolnoma ozdravele, to je enkraten dvig plač v javni upravi. Ta korak je v temelju zamajal javno finančno politiko za dolga leta. Bojimo se, da se sedaj pripravlja nekaj podobnega, ” je pojasnil Janez Janša.