Janez Janša o interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve

Predsednik SDS Janez Janša je predstavil stališče Slovenske demokratske stranke o interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca, 30.marec 2004 Predsednik SDS Janez Janša je predstavil stališče Slovenske demokratske stranke o interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca, 30.marec 2004 JANEZ JANŠA: Pravzaprav imamo predlagatelji interpelacije in tiste poslanske skupine, ki jo podpiramo, lahko delo. Ministru namreč lahko dokažemo, da je ravnal narobe, protizakonito, z njegovimi lastnimi besedami in to ne izpred petnajstih let, ampak iz lanskega in letošnjega leta. Trditev, da minister zgolj spoštuje ustavo, da to dela ves čas, da ravna v skladu z zakonom in tako naprej in da je zaradi tega šokantno, da je vložena interpelacija, enostavno ne drži. Tudi če bi držala njegova trditev, pa ne drži, da v tem trenutku ravna v skladu z ustavo, bi potem na podlagi tega njegovega zatrjevanja lahko mirno rekli, da doslej ni ravnal v skladu z ustavo. Ali je gospod minister kršil ustavo takrat, ko odločb ni izdajal, pa je že veljala odločba ustavnega sodišča, ali pa jo krši zdaj, ko odločbe izdaja brez zakonske podlage? Se pravi, v vsakem primeru imamo pred sabo ministra, proti kateremu smo vložili interpelacijo, ko je njegovo nezakonito ravnanje dokazano. Samo odločite se zdaj, kdaj je ravnal prav, ali takrat, ko ni izdajal odločb v skladu z odločbo ustavnega sodišča, ali sedaj, ko jih izdaja brez zakonske podlage. Ni možno pristati na tezo, da je v obeh primerih ravnal zakonito, ker so imeli v tem istem času vse skozi isto ustavo in iste zakone. Se pravi, minister sam je za to govornico danes, pa tudi v pisni obrazložitvi pristal na to, da je ravnal v neskladju za ustavo in zakoni, dokler ni izdajal odločb. Mi ga zato seveda nismo interpelirali, ampak v vsakem primeru je tudi po njegovi razlagi ravnal nezakonito. Če boste to ravnanje podprli, potem boste pač glasovali za to, da v tej državi ministri lahko ravnajo v nasprotju z zakonom. Tudi ne drži zatrjevanje gospoda ministra, da smo tisti, ki smo vložili interpelacijo zahtevali, da vlada predloži zakon oziroma celo dva zakona. Slovenska demokratska stranka je svoje stališče do te problematike izoblikovala potem, ko je vlada predložila t.i. tehnični zakon. Jaz osebno sem ga predstavil za to govornico in rekli smo, pristop vlade k reševanju tega problema, o katerem govori odločba ustavnega sodišča, ni pravi, zaradi tega, ker je vlada v svojem predlogu za rešitev vprašanja pomešala manjše število opravičenih primerov z večjim številom neupravičenih primerov in je predlagala zakon, ki ne omogoča selekcije. Takšno je bilo naše stališče na začetku in vseskozi in izoblikovali smo ga potem, ko ste, gospod minister, zakon predlagali. Res pa je, da je že spomladi lani reagirala civilna družba z znano izjavo, kjer je opozorila na nesprejemljivo ravnanje v primeru, če boste odločbe izdajali brez zakona. Ni pa bilo to stališče tistih, ki smo interpelacijo vložili, ker smo čakali na to, da bo vlada prišla ven z rešitvijo, ki bo konsistentna, ki bo omogočala selekcijo. V vsem tem času, ko smo čakali na vašo odločitev ni bilo nobene pobude, nobenega predloga, nobenega sestanka v zvezi s tem, da bi se našla rešitev, kompromisna ali kakršnakoli, da se to vprašanje uredi. Nobene pobude do opozicije, nobenega predloga, čeprav gre za vprašanje, za katerega je bilo možno vnaprej presoditi, da bi bilo to koristno. Že zaradi tega, ker smo leta 2001, ko je bil sprejet prvi zakon na podlagi stare odločbe ustavnega sodišča, tak sporazum dosegli. In ni bilo nobenih problemov. Tokrat se je ravnalo arogantno na prvo žogo, češ, vi kar govorite, če boste, mi vas bomo preglasovali. In ste to počeli in ste pripeljali zadevo tja, kjer smo. Danes brez zakonske podlage v nasprotju s tem kar ste trdili doslej izdajate odločbe. Spoštovani gospod minister Bohinec, na 31. redni seji državnega zbora, 25. novembra 2003, ste večkrat izjavili naslednje: Za izvršitev odločbe ustavnega sodišča je potrebno sprejeti zakon. 10 strokovnjakov ustavnega in upravnega prava je podpisalo mnenje, da je za izvršitev 8. točke navedene ustavne določbe zakon potrebno sprejeti. Nimajo prav tisti, ki trdijo, da je upravne odločbe dopustno izdajati neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča. Vaše besede, gospod minister novembra lanskega leta. Še enkrat ponavljam, rekli ste: Nimajo prav tisti, ki trdijo, da je upravne odločbe dopustno izdajati neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča. Tako novembra, danes pa, da ravnate v skladu z ustavo in da nimajo prav tisti, ki trdijo to, kar ste vi trdili novembra. Sedaj je popolnoma nelogično. Bilo bi pošteno, da bi v tem uvodnem nastopu vsaj priznali, da ste se motili takrat ali pa, da se motite danes. Danes ste na isti seji novembra lani izjavili naslednje, še nekaj o odškodninskih zahtevkih. Tehnični zakon ne daje nikakršne pravne podlage za morebitno uveljavljanje odškodninskih zahtevkov za povzročeno škodo. Ne vem, brez odločb izdanih na podlagi zakona, sedaj jih izdajate sicer izven zakona, nihče ne more iti na sodišče in vložiti odškodninski zahtevek. Da je temu tako priča tudi današnje stališče Liberalne demokracije na odboru za notranjo politiko, kjer so se javno zavzeli za to, da se odškodnine izplačujejo in očitajo nam, da skušamo to preprečiti v referendumski pobudi in je to tudi v nasprotju s tem, kar je predsednik njihove stranke večkrat javno izjavljal, da ne bo nobenih odškodnin, skratka, druga zavajanja. Potem, na isti seji trditev, neresnične so tudi trditve, ste povedali, da bodo po tehničnem zakonu dobili dovoljenje za bivanje za nazaj tudi tisti, ki v Sloveniji niso bivali oziroma, ki tega že niso enkrat dokazali v upravnem postopku. Že večkrat smo dokazali, da ni bilo treba tistemu, ki je dobil status na podlagi zakona o tujcih, ki je določal triletno bivanje, če je za to zaprosil leta 1996 dokazovati, da je bival vseskozi in to jasno in glasno piše v zakonu. Da ljudje, ki jih izdajate odločbe ne bivajo v Sloveniji so dokaz tudi te odločbe, ki se vam vračajo, gospod minister. Vi ste tukaj, prej sem zelo pozorno poslušal, navajali podatke, s katerimi ste skušali zamegliti ta problem, ki se vam je pojavil in na katerega smo vas mi v naprej opozorili. Mi smo povedali zelo jasno, da je to vprašanje, od kar je sproženo motiviralo mnoge, ki v Sloveniji od leta 1992 nikoli niso živeli, ki so šli z ljubljanskim korpusom v Banja Luko ali iz mariborskim v Novi Sad, da razmislijo ali bi lahko iz tega kaj potegnili in je marsikdo tako ali drugače prijavil fiktivno bivališče v Sloveniji in si uredil status tujca začasnim ali stalnim bivanje, tega itak ne preverjate, lahko to vsak naredi. Sedaj prihajajo odločbe v Koseze na naslove, kjer ljudje ne bivajo, ker so v Banja Luku, čeprav imate vi te njihove naslove in čeprav ste zelo pazili, kot sem obveščen, da se to ne bi dogajalo v tem smislu, ste preverjali, kolikor se je dalo, zadeve, ampak kljub temu. 14. marca je bilo odposlanih 900 odločb, za okoli 450 ste vedeli, kaj se je z njimi zgodilo, ostale so bile na čakanju, se pravi, ni bilo še vročilnic, niste vedeli, kaj se je z njimi zgodilo. 14. marca je bilo 900 odposlanih, vročenih, tako da je bilo to verodostojno evidentirano, nekaj čez 300 odločb, 133 pa je bilo vrnjenih, češ da je naslovnik neznan, da ga ni, da ni prevzeto. Se pravi, približno tretjina na dan 14. marca. Mi smo vam za rok, ki je že potekel, postavili poslansko vprašanje, da nam daste točne podatke o tem, kaj je s temi odločbami. Odgovora nismo dobili. Danes ste nekaj povedali v svojem odgovoru za to govornico, kjer ste uporabili tudi termin, da je bilo 190 oziroma skoraj 200 odločb vprašljivo vročenih. Se pravi, teh 133 in najbrž še nekaj vročilnic oziroma odločb, ki so se vrnile nazaj, niste označili za nevročene, ampak za vprašljivo vročene. Pazljivo sem poslušal, kaj boste rekli, in izumili ste ta termin. Kaj je to vprašljivo vročeno, ne vem. Očitno potem, ko sem pokazal te številke na televiziji, in te številke stoodstotno držijo za tisti datum, očitno so odločbe potovale še enkrat nekam ali pa so se dale v prazne nabiralnike – in to je vprašljivo vročeno. Se pravi, ni vročeno. Vprašljivo vročena odločba ni vročena odločba, da smo si na jasnem. Pravni postopek ne pozna vprašljivo vročene odločbe – je vročena ali pa ni vročena, si pravilno vabljen ali pa nisi pravilno vabljen. Tako da je popolnoma jasno, da odločbe izdajate ljudem, ki v Sloveniji ne živijo, ki niso živeli od leta 1992 do danes neprekinjeno in tudi danes ne živijo. In tudi tem ljudem boste omogočili vlaganje odškodninskih zahtevkov. In denar, ki bo izplačan, bo šel v Banja Luko ali v Novi Sad ali kamorkoli, in to vas nič ne skrbi. Skrbijo vas stroški referenduma, s katerim skušamo to preprečiti, to pa slišimo vsak dan, čeprav bodo ti stroški izplačani ljudem v Sloveniji. Spoštovani gospod minister, na vprašanje enega od poslancev iz Slovenske ljudske stranke ste rekli naslednje (to je bilo 10. februarja, na 40. izredni seji državnega zbora, sklicani na zahtevo, kot tudi mnoge druge, poslancev vladne koalicije): “Kot drugo bi pa povsem jasno rad povedal, da ni pričakovati, da bi na podlagi sporazuma o nasledstvu in v tej zvezi izdanih odločb, na podlagi zakonov, ki jih pripravljamo, ali neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča kdorkoli lahko pridobil kakršnokoli pravico do pokojnine zaradi pridobitve stalnega prebivališča oziroma ugotovitve stalnega prebivališča za nazaj.” Danes lahko rečemo, da ta trditev ne drži, ker na podlagi sporazuma o sukcesiji je za izplačevanje pokojnin pristojna tista naslednica bivše SFRJ, v kateri tisti, ki so včasih dobivali te pokojnine iz teh zveznih fondov, stalno prebivajo. In za te, ki jim boste dali odločbe za nazaj, ti bodo lahko dokazali, da so stalno bivali v Sloveniji, čeprav niso, in bodo upravičeni do izplačevanja pokojnin v Sloveniji. In te pokojnine v Sloveniji so desetkrat višje kot drugod, bodo opravičeni do razlik za nazaj, do poplačil in tukaj pa lahko govorimo o desetinah milijard. Kar malo izračunajte, koliko to znese? In to kar ste tukaj rekli, enostavno ne drži. Mislim, da je zelo pomembno tudi, da se vprašamo po motivih ministra, zakaj je ravnal nekaj časa tako, tudi zelo vehementno in trdil, da se brez zakona ne sme izdajati odločb. Na nek način so ga pravni zastopniki in ostali člani tako imenovanega društva tako imenovanih izbrisanih, označevali celo za nasprotnika, potem pa je na enkrat spremenil to mnenje in danes trdi popolnoma nekaj drugega. Jaz mislim, da tisto ravnanje v lanskem letu, v neki meri izhajalo iz bojazni, da bi se morda tudi ministra samega povprašalo ali ni tudi on morda soodgovoren za kakšen primer tako imenovanih izbrisanih, ali ni s takratnim svojim ravnanjem in politično aktivnostjo spodbudil koga, da se ni odločil za slovensko državljanstvo, da ni verjel v samostojno Slovenijo in se danes prišteva k izbrisanim zaradi tega. Gospod minister je namreč v časih slovenskega osamosvajanja ustanavljal in po ustanovitvi vodil glavni odbor tako imenovane Socialdemokratske unije Slovenije, ki je bila skeptična do slovenske osamosvojitve, ki je ustanovil sicer z dobrimi nameri. Bom prebral en citat, ki veliko pojasni, ko so ga vprašali, zakaj ne gre enostavno k prenoviteljem, ki naj bi bili tudi socialdemokratski, je rekel. Prenoviteljska stranka bo venomer kadrovsko, ideološko in tudi sicer obremenjena s svojo zgodovino. Venomer se bo zbiral v tej stranki tisti sloj ljudi, ki še vedno vztraja na ekstremnih pozicijah in se tudi nikoli ne bo sprijaznil z evidentnim zlomom komunističnega projekta. Danes je minister sam v tej stranki za katerega je rekel, da se bo o njih vedno zbiral nek sloj, ki bo vztrajal na ekstremnih pozicijah. Očitno je tudi glede tega spremenil mnenje. Ampak pomembno je to, da se je ta stranka zavzemala proti Slovenski vojski. Gospod minister je dobra dva tedna pred napadom na Slovenijo, ko se je morala ta država, ki se je komaj razglasila, braniti, pozival proti tako imenovani militarizaciji Slovenije, seveda ne proti JLS, ampak proti usposabljanju prve generacije slovenskih vojakov in opozarjal pred tem, da Demos vodi z osamosvojitvenim procesom Slovenijo v mednarodno izolacijo. In zelo zanimivo je, da je predsednik te njegove stranke – on je bil nekakšen drugi človek, predsednik glavnega odbora – predsednik pa je bil dr. Rastko Močnik, pred plebiscitom za samostojno Slovenijo leta 1990 delal isto kar počne sedanja oblast in tudi minister, razglaša referendum za nepotreben. Stranka gospodu Bohincu oziroma kasnejši predsednik te stranke, takrat je bil iniciativni odbor, je objavil v Delu poziv proti udeležbi na plebiscitu za samostojno Slovenijo, kjer je bila zelo podobna argumentacija kot se jo danes producira proti nedeljskemu referendumu, češ, plebiscit ni potreben, o ničemer ne bomo odločali so rekli. Po 14 letih isti argumenti za podobno stvar. Tako, da se strinjam z gospodom Peterletom, tudi tokrat gre za vprašanje slovenske državnosti osamosvojitve za zadeve, ki pač niso bile rešene. Tukaj tiči motiv za dvojno ravnanje ministra. Najprej bojazen, da bodo te stvari prišle na dan, potem pa ko je bil pod vprašanjem njegov ministrski položaj pa seveda drugi ekstremi izdajanje odločb brez zakona, za katere je prej trdil, da se jih ne sme izdajati. In da še enkrat ponovim in s tem zaključim dodatno argumentacijo predlagateljev k tej točki. Minister je ravnal neustavno in protizakonito, bodisi lansko leto, bodisi letos, samo odločite se kaj boste izbrali, da pa je ravnal nezakonito pa je v vsakem primeru res. Ali tako kot mi trdimo, ali tako kot trdite vi. V vsakem primeru je ravnal nezakonito. In zaradi tega boste zelo težko glasovali proti interpelaciji, če hočete biti korektni. Naslednja točka je ta tragična policijska mornarica v Sloveniji. Mislim, da je v tej dvorani še nekaj poslancev, ki se spominjajo teh razprav iz leta 1992, ko so bile ustanovljene celo komisije, ki so preiskovale nakup policijskega čolna. Takrat je ministrstvo za notranje zadeve pri, pomislite, Jadran Sežana, podjetju, če bi rekli tako po novinarsko provinence zelo blizu stranke gospoda Bohinca, glede na ljudi, ki to podjetje vodijo, glede na ljudi, ki so sodelovali v poslih, glede na ljudi, ki so leta 1992 se pojavili v teh poslih in o čemer imate cele fascikle časopisnih člankov. Takrat je bile tudi nabavljen takoimenovani nadstandardni čoln, od proizvajalca, ki prej nikoli ni izdelal še nobenega čolna. In čoln, ki se je kvaril prej preden je bil sploh prevzet in se je kvaril potem tudi vsa ta leta. V časih, ko bi slovenska policija najbolj potrebovala sposobno plovilo zaradi teh incidentov v Piranskem zalivu je bil čoln pokvarjen in so se vozili tja s plovilom Luške kapitanije ali z gumijastim čolnom. In hrvaški pomorski policisti so umirali od smeha, ko so jih morali čakati, da so potem skupaj podpisali zapisnik. In ta zgodba ni očitno ni bila dovolj poučna. Gospod Bohinc je na istem ministrstvu nekaj let kasneje po številnih objavljenih razpisih, potem ko je bil že ponudnik izbran, ko bi moral podpisati pogodbo, kupi čoln, enostavno prekinil veljavna razmerja, sproduciral namesto pogodbe, ki je bila določena v razpisnih pogojih in je bila del razpisnih pogojev neko svojo pogodbo, povsem v nasprotju s proceduro in s tem ponovno dosegel, da se je tudi novi policijski čoln kupil pri Jadranu Sežana, ponovno pri proizvajalcu, ki nima nobenih referenc za dobavo resnih policijskih plovil. Spoštovani gospod minister, vsaka gospodinja ve, da če enkrat neka branjevka na trgu proda gnil krompir, naslednjič pri tej branjevki ne bo več kupovala, pa gre za nekaj sto tolarjev. Minister v vladi Republike Slovenije pa je šel k istemu ponudniku, ki mu je enkrat že prodal popolnoma dokazano zanič policijski čoln, ki je bil več v remontu kot v uporabi, kupit nov čoln. Čeprav je bil že prej izbran boljši ponudnik. Ali je to res možno upravičiti s proceduro, s tem, kar je prej minister govoril? Jaz to ne verjamem. Ampak, stvar ni bila smo komična, bila tragikomična, ko smo čakali na prihod tega novega čolna in ko je bilo sporočeno, da ne more priti zaradi slabega vremena. In zgodba se ponavlja. In nikomur nič, nihče ne odgovarja zaradi tega, čeprav bi moral že po logiki. Sicer so vloženi odškodninski zahtevki, ministrstvo tožita oba ponudnika, zaradi, eni resno eni najbrž manj resno. V vsakem primeru je minister oškodoval tiste, ki plačujemo davke za nekaj deset milijonov zaradi razlik v ceni. Če bodo iztoženi, najbrž bodo, vsaj iz ene strani odškodninski zahtevki, potem bo temu treba dodati še najmanj 20 milijonov, pa obresti in stroški. In on še vedno trdi, da je bilo vse v redu. Spoštovani gospod minister, ni bilo vse v redu, ni bilo vse v redu. In poleg tega, da ni bilo vse v redu je bilo to ravnanje tudi neumno. Mislim, da gre tukaj tudi za veliko podcenjevanje slovenske javnosti. Misleč, da smo že vsi pozabili leta, ko smo s strahom trepetali bo star policijski čoln sploh speljal ali ne. Ampak ne, vi ste šli še naprej in ste kupili podobno zadevo. Naslednji očitek, ki ste ga tukaj praktično najmanj prepričljivo zavrnili prav tako v pisnem odgovoru je očitek o politizaciji, poskus v politizacije državne uprave. Za revijo Slovenska uprava ste rekli, da je to neodvisna revija, neodvisen časopis, ker delajo neodvisno novinarji, ki jih plačujejo menda bralci in ne vem pač kdo. Ampak, spoštovani gospod minister, tukaj pri, v Kolofonu piše naslov izdajatelja ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2501 Ljubljana. Prvič slišim, da nek neodvisen časopis izhaja na ministrstvu za notranje zadeve. Nadalje, glavna urednica, odgovorna urednica, se opravičujem, je vaša uslužbenka, uslužbenka v vašem kabinetu, in jo plačujemo tisti, ki plačujemo davke. Se pravi, ni neodvisna, je del državne uprave, tisti del, ki mu vi neposredno govorite, kaj naj dela, ker je v vašem kabinetu. No, in v tej reviji je odgovorna urednica, ki je zaposlena v vašem kabinetu, napisala uvodnik, za katerega je težko reči, da ni poskus politizacije državne uprave in tudi zlorabe javnih sredstev, ker se z njimi plačuje ta revija. Najprej urednica v tej reviji, ki jo vi izdajate, okrca vse Slovence, da so nestrpni. Pravi: “Očitno sem se zmotila glede lastnega naroda, saj že mednarodna javnomnenjska raziskava kaže, da smo Slovenci med tremi najbolj nestrpnimi narodi.” In potem pravi: “Vlada, ki skuša te napake v zvezi z izbrisanimi odpraviti, dela pozitivno, politične točke pa si nabirajo tisti, ki ob sebi ne prenesejo drugih, drugačnih oziroma drugače govorečih in mislečih.” Se pravi, v reviji, ki jo izdaja ministrstvo za notranje zadeve, ki jo dobivajo vsi uradi, celotna državna uprava, se obtožuje parlamentarno opozicijo, ki nasprotuje predlogom vlade, kar je popolnoma legitimno v vsaki državi, da ob sebi ne prenesemo drugih, drugačnih oziroma drugače govorečih in mislečih. To pa je dejansko obtožba, ki gre morda tudi prek kvalifikacije politizacija. To je žaljiva obdolžitev – v glasilu ministrstva vlade Republike Slovenije, glasilu, ki ima sedež na ministrstvu. V glasilu, kjer je minister na vsaki strani, in to ne samo z besedo, ampak tudi s sliko, in ki pravi, da je to neodvisna revija. Mislim, res lepo, da smo izvedeli, kaj je definicija neodvisnega novinarstva s strani ministrstva za notranje zadeve, tako približno si predstavljamo mi to neodvisnost. Ampak če bi bilo to vse, bi bilo morda manj pomembno, vendar gre ta politizacija naprej. Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi gospod Rado Bohinc, ima tudi svoj kabinet in ta kabinet ima svojo spletno stran. Na uradni spletni strani kabineta ministrstva za notranje zadeve se v zadnjih tednih in mesecih pojavljajo eklatantne politične diskvalifikacije parlamentarne opozicije. Recimo, tu je cel traktat, ki na prvi strani nosi naslov “O etičnosti Janševih političnih metod”. Kjer je v prispevku gospoda Bovcona, ki je objavljen na vrhu, seveda veliko političnih diskvalifikacij, s katerimi sem polemiziral v časopisu, kjer je bilo to ali pa nekaj podobnega objavljeno, nisem pa imel možnosti, da politiziram s sestavkom na spletni strani ministrstva za notranje zadeve, ki pa je očitno kar obiskana spletna stran, glede na števce, predvsem s strani zaposlenih v tem ministrstvu, kar je normalno. In to, gospod minister, pa je eklatantna politizacija državne uprave, zato mora nekdo odgovarjati. Naslednja stvar, ki je doživela zgolj nek formalni odgovor, češ vse je v redu, če je kakšna napakica pa jo popravljamo, so plače v javnem sektorju za katerega ste v veliki meri odgovorni, tukaj vlada razsulo, nekaj smo o tem že včeraj govorili vsega niti ne velja ponavljati, ampak tukaj enostavna vlada razsulo, ki se ni nič zmanjšalo, ampak se je povečalo. Vsa pravilna ali pa vsaj približno prava sorazmerja v javnem sektorju kar se tiče plačne politike so razpadla. Imamo predstojnike institucij v javnem sektorju, ki imajo dva ali tri zaposlene in dobivajo več milijonske plače, ki presegajo recimo za trikrat plačo rektorja Ljubljanske univerze ali uspešnih raziskovalcev na institutu, uspešnih zdravnikov in tako naprej in nič se ne naredi, ko se pogleda zakaj, pa se običajno ugotovi, da gre za ljudi, ki so bili v oblastni strukturi in imajo tisto plačo kot neko nagrado, čemur se pravi klientelizem. Pred kratkim smo lahko prebrali zakaj je propadel en od poskusov, da se plače v javnem sektorju uredijo, mislim da veliko velik del slovenske javnosti, ki ne bere časnika Finance tega ni mogel prebrati zato bom to na kratko ponovil. Objavljen je bil intervju s prejšnjim direktorjem Ljubljanske banke, gospodom Volčem, ki je v tem intervjuju prostodušno, ker je očitno že vedel, da bo zamenjan oziroma je že bil, razlagal kako so se oni izognili nekemu sklepu vlade pred leti, ki je naročil, da direktorji v teh javnih zavodih ali pa javnih podjetjih, ki so večinski v lasti države ne smejo imeti višje plače od resornega ministra. On pove v tem intervjuju, da so imeli velik problem, ker bi to pomenilo, da morajo plače v upravi te državne takrat popolnoma banke bistveno znižati in so zaprosili za nasvet oblast. K gospodu Volču sta na obisk prišla takratna podpredsednika vlade, gospod Rop, ki je zdaj predsednik vlade in gospod Bavčar, oba ministra in podpredsednika vlade, vsaj mislim, da je bilo tako v tistem času in so se posvetovali kaj narediti in podpredsednika vlade gospod Rop in gospod Bavčar sta gospodu Volču svetovala naj se pač znajdejo, naj formalno zadostijo sklepu vlade, naj pa si izplačajo toliko nagrad, da bodo kompenizirali to zmanjšanje plač in so to naredili. Vidite zaradi tega ni reda pri plačah v javnem sektorju, ker se ne želi narediti in vi gospod minister, ki ste zadolženi za velik del tega tukaj niste v vsem tem času naredili nič, ker verjetno tudi niste mogli zaradi političnih konstelacij, niste se pa niti potrudili. Če bi šli s predlogi v javnost bi zagotovo dobili dovolj veliko podporo, da bi se lahko določene stvari premaknile. In potem še en problem, ki je bil sicer v interpelaciji bežno omenjene. Vi ste temu kar nekaj časa posvetili v odgovoru, tudi danes, to pa je cena slovenskih potnih listov. Strošek, denar, ki ga vsi, ki želimo slovenski potni list plačamo je previsok. Iz razlike med dejanskimi stroški za izdelavo enega potnega lista, in ceno, ki jo preko vas, spoštovani gospod minister in vašega ministrstva plačamo, dvema privatnima podjetjema, ta razlika gre v milijarde. Privatno podjetje Mirage(?) iz Novega Mesta, kjer so ljudje znane politične provinience, prav vladne, ne bom razlagal, ustvarja silne dobičke na slovenskih potnih listin, zato ker jih mi plačujemo predrago. In znane so zgodbe o nakupih helikopterjev iz te razlike, razkošju, vlaganju na podlagi sredstev zbranih na podlagi neupravičene visoke cene slovenskih potnih listov. Vi pravite, da je vse v redu. Res je, da so bili razpisi oziroma da so bili izbiri, ker razpisov, kolikor vem ni bilo, izbor je bil narejen na podlagi neke točke uredbe, ki pravi, da če gre za varnost države, se to kar izbere ponudnike. Res je, da so bili ti postopki začeti prej, res pa je, da je večino tega denarja šlo v času vašega mandata. Kot že rečeno, gre za milijarde, ki se neupravičeno prelivajo iz tega, ker mi plačujemo predrage potne liste, v privatne žepe. Zdaj govorijo o tem, kdo je tukaj še v vladnih vrstah, so zraven, obstajajo zelo konkretni podatki in podpisi. Če boste želeli, lahko tudi s tem postrežemo. Mi vas sprašujemo, zakaj niste naredili nobene revizije, ker je vsakemu smrtniku jasno, da so potni listi predragi. In skušali privarčevati, kaj od javnega denarja. Tudi v medijih se je to pojavljajo, nobene reakcije z vaše strani. Skratka, vsaj v štirih točkah je interpelacija dokazana. V 1. točki je dokazana z besedami samega ministra, na seji novembra v lanskem in mislim, spoštovane kolegice in kolegi, da pri glasovanju, če bomo želeli zaščiti pravni red in zakonitost v tej državi ne bo velikih težav. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo vsekakor glasovala za interpelacijo. V nadaljevanju pa bomo predstavili še nekaj dodatnih dokazov, zakaj je to potrebno.